Arheologi v jami naleteli na ostanke, ki so jih pustili brez besed, saj spremenijo marsikaj, kar smo doslej vedeli o zgodovini človeštva.
V jami Grotte à Hominidés v casablanski regiji v Maroku so arheologi odkopali najstarejše do zdaj znane homininske fosile iz obdobja, ki ga znanost skoraj ne pozna. Trije čeljustni deli, med njimi tudi čeljust otroka, skupaj s zobmi, vretenci in stegnenico, segajo 773.000 let v preteklost! Torej v prav v tisto veliko vrzel med milijonom in pol milijona let, kjer so fosili v Afriki izjemno redki. Prav zato so raziskovalci odkritje označili kot "izjemno vznemirljivo", saj zapolnjuje časovni prepad, ki je dolgo oviral razumevanje zgodnjih človeških prednikov.
Analiza z naprednimi CT-posnetki je razkrila bitje z izjemno mešanico lastnosti: primitivna zgradba obraza brez izrazite brade, vendar zobje presenetljivo podobni zobem Homo sapiensa in neandertalcev. Gre za pravi evolucijski mozaik, ki kaže, da zgodnji predniki niso bili linearna stopnička, temveč razvejano drevo s številnimi prehodi in slepimi ulicami.
Fosili so bili sicer izkopani že pred dobrim desetletjem, toda njihovo natančno starost je bilo mogoče določiti šele nedavno s pomočjo paleomagnetizma, tehnike, ki odkriva sledove obrata Zemljinega magnetnega polja. Geološki podpis je jasno kazal na Matuyama–Brunhesov preklop, zadnji veliki obrat polov pred 773 tisoč leti, kar je odkritje natančno postavilo v čas.
V bližini so bile v preteklosti odkrite tudi najstarejše znane ostanke Homo sapiensa, vendar raziskovalci opozarjajo, da to še ne pomeni, da je današnji Maroko zibelka naše vrste; veliko verjetneje je, da tamkajšnje geološke razmere fosile preprosto odlično ohranjajo. A življenje v tej jami je bilo vse prej kot varno. Na stegnenici odkopanega osebka so jasni sledovi ugrizov plenilca, najverjetneje hijene, kar nakazuje, da si je človek z zvermi delil prostor – ali pa se je prav tam končalo njegovo življenje.
Pomen fosilov je ogromen. Odpirajo novo okno v iskanje skrivnostnega zadnjega skupnega prednika treh človeških vej: neandertalcev, denisovcev in sodobnega človeka. Ta pomembni "prednik X" je bil dolgo nedoumljiv lik, saj genetske analize kažejo, da je živel med 550.000 in 765.000 leti, vendar do zdaj ni bilo jasno, kateri fosili mu lahko pripadajo. Maroški ostanki se po značilnostih približujejo Homo erectusu, a hkrati kažejo lastnosti, ki bi jih lahko postavile bliže neposrednim prednikom naše vrste.
Zaradi izjemne starosti, podrobne geološke umestitve in prepoznavnih anatomskih posebnosti raziskovalci menijo, da gre za enega ključnih koščkov v sestavljanki človeške evolucije. Afrika znova dokazuje, da ostaja osrednji prostor za razumevanje naših najglobljih korenin. Kot je zapisala antropologinja Carrie Mongle: "Vsak homininski fosil iz tega kritičnega obdobja je novo okno v razvoj človeka, in to okno je pravkar postalo veliko večje."
