Milijon let stara zakladnica presenetila celo najbolj izkušene znanstvenike, ki pravijo, da bo zdaj treba na novo spisati gromozansko poglavje zgodovinskih knjig.
Znanstveniki so v jami na severnem otoku Nove Zelandije odkrili izjemno bogato nahajališče fosilov, staro več kot milijon let. Odkritje prinaša prvi podroben vpogled v živalski svet, ki je na tem območju obstajal dolgo pred prihodom človeka, in razkriva, kako dramatično se je narava spreminjala že v prazgodovini.
Raziskovalna skupina je svoje ugotovitve objavila v znanstveni reviji Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology. Med fosili so identificirali ostanke dvanajstih vrst ptic in štirih vrst žab, med njimi tudi več doslej neznanih ptičjih vrst. Skupaj tvorijo sliko starodavnega ekosistema, ki se močno razlikuje od današnjega.
Vodja raziskave Trevor Worthy z univerze Flinders je poudaril, da gre za povsem novo prepoznano ptičjo favno Nove Zelandije. Po njegovih besedah so starodavni gozdovi nekoč gostili številne vrste ptic, ki v naslednjem milijonu let niso preživele.
Posebnost odkritja je tudi njegova starost. Fosile so našli med dvema plastema vulkanskega pepela. Prva izvira iz velikega vulkanskega izbruha pred približno 1,55 milijona let, druga pa iz obdobja pred okoli milijonom let. Prav ta naravni časovni okvir je raziskovalcem omogočil natančnejšo določitev starosti najdb.
Po ocenah raziskovalcev je med 33 in 50 odstotkov vseh živalskih vrst na Novi Zelandiji izumrlo že v milijonu let pred prihodom prvih ljudi, ki so na otočje prispeli pred približno 750 leti. Glavni razlogi naj bi bili veliki podnebni premiki in katastrofalni vulkanski izbruhi. "Desetletja smo izumiranje novozelandskih ptic predvsem povezovali s prihodom človeka," pojasnjuje Worthy in dodaja: "Ta raziskava pa dokazuje, da so naravne sile, kot so supervulkani in drastične podnebne spremembe, oblikovale edinstveno podobo tamkajšnjega živalskega sveta že več kot milijon let prej."
Med najbolj razburljivimi odkritji je nova vrsta papige, poimenovana Strigops insulaborealis. Gre za starodavnega sorodnika znamenitega kakapa, velike neleteče papige, ki danes velja za eno najbolj ogroženih ptic na svetu. Raziskovalci domnevajo, da je njen prednik še znal leteti. Fosili namreč kažejo, da je imel precej šibkejše noge kot sodobni kakapo, kar nakazuje drugačen način življenja. Kljub temu bo za dokončno potrditev te teorije potrebnih še več raziskav.
Pomembno odkritje predstavlja tudi prednik današnje ptice takahe, ene najbolj prepoznavnih novozelandskih vrst. Poleg tega so raziskovalci našli ostanke izumrle vrste goloba, ki je bila tesno sorodna avstralskim bronastokrilim golobom. Po besedah soavtorja raziskave Paula Scofielda so spremembe v gozdnih in grmovnih habitatih povzročile nekakšen ponovni zagon ptičjih populacij. Prav to naj bi spodbudilo nadaljnji evolucijski razvoj številnih vrst na severnem otoku.
Novo odkritje zapolnjuje tudi veliko vrzel v poznavanju zgodovine Nove Zelandije. Znanstveniki so doslej imeli dokaze o življenju med 20 in 16 milijoni let v preteklosti, nato pa je sledilo skoraj prazno obdobje vse do približno milijona let nazaj. "To ni bilo le manjkajoče poglavje novozelandske zgodovine," je dejal Scofield in slikovito pripomnil: "To je bil manjkajoči celoten zvezek."
