Vesoljski teleskop James Webb je z najnovejšim odkritjem poskrbel, da so si znanstveniki spet začeli postavljati vprašanje, na katero verjetno nikdar ne bomo našli pravega odgovora.
Vesoljski teleskop James Webb je znova presegel pričakovanja in potisnil meje opazovanega vesolja še bližje samemu velikemu poku. Znanstveniki so potrdili obstoj izjemno svetle galaksije MoM-z14, ki je obstajala vsega 280 milijonov let po nastanku vesolja. Gre za enega najzgodnejših in hkrati najbolj presenetljivih objektov, kar jih je človeštvo kdaj opazovalo, in za pomemben košček sestavljanke o tem, kako je bilo videti vesolje v svojih prvih trenutkih.
S pomočjo Webbovega bližnjeinfrardečega spektrografa NIRSpec so astronomi natančno izmerili tako imenovani rdeči premik galaksije, ki znaša 14,44. To pomeni, da svetloba iz MoM-z14 do nas potuje približno 13,5 milijarde let in je bila na poti skozi raztezajoče se vesolje raztegnjena v daljše, rdeče valovne dolžine. V praksi to pomeni, da danes opazujemo svetlobo, ki je nastala skoraj ob sami kozmični zori.
Raziskovalcev pa ni presenetila zgolj starost galaksije, temveč tudi njena svetlost. MoM-z14 sodi v skupino zgodnjih galaksij, ki so do stokrat svetlejše, kot so to napovedovali teoretični modeli pred izstrelitvijo Jamesa Webba. To odpira vse večjo vrzel med teorijo in opazovanji ter nakazuje, da je bilo zgodnje vesolje bistveno bolj aktivno in kompleksno, kot smo si predstavljali.
Posebej zanimiva je tudi kemična sestava galaksije. Webbova opazovanja so razkrila nenavadno visoke količine dušika, kar je presenetljivo, saj v tako kratkem času po velikem poku še ne bi smelo biti dovolj generacij zvezd, ki bi ta element ustvarile v pričakovanih količinah. Ena od razlag je, da so v zgodnjem vesolju nastajale izjemno masivne zvezde, kakršnih danes v naši galaksiji ne poznamo, in so bile sposobne proizvesti več dušika kot običajne zvezde.
MoM-z14 obenem kaže tudi znake, da je pomagala razpršiti gosto meglico vodikovega plina, ki je v zgodnjem vesolju zavirala širjenje svetlobe. Ta proces, znan kot reionizacija, je ključen za razumevanje, kdaj in kako je vesolje postalo prosojno. Prav določanje časovnice tega obdobja je bil eden glavnih razlogov za gradnjo teleskopa James Webb, MoM-z14 pa zdaj predstavlja pomembno referenčno točko pri tem iskanju.
Odkritje se umešča v niz presenetljivih najdb, ki so se začele že s Hubblovim odkritjem galaksije GN-z11, nastale 400 milijonov let po velikem poku. James Webb je njeno razdaljo potrdil in nato pogledal še dlje, pri čemer je pokazal, da takšne svetle, zgodnje galaksije niso izjema, temveč del širše slike.
Znanstveniki zdaj z velikim pričakovanjem gledajo proti prihodnjim opazovanjem in prihajajočemu vesoljskemu teleskopu Nancy Grace Roman, ki bo s širokim vidnim poljem omogočil odkrivanje na tisoče podobnih galaksij. Skupaj z Webbom bo pomagal razkriti, kaj se je v resnici dogajalo v prvih stotinah milijonov let po velikem poku.
