Pod vodo mirnega jezera se je skrivala zgodba, stara več kot pet stoletij.
Arheologi so na severozahodu Kirgizistana odkrili osupljive ostanke potopljenega mesta, ki so ga domačini že dolgo poimenovali "azijska Atlantida". Ruševine, stare več kot 500 let, ležijo na dnu jezera Issyk-Kul, enega najglobljih jezer na svetu, kjer se zdaj razkrivajo sledi civilizacije, ki je nekoč cvetela ob svilni poti, dokler je ni uničil strašen potres v 15. stoletju. Po besedah raziskovalcev iz ruske geografske družbe in naravoslovne akademije Kirgizije, gre za eno največjiharheoloških odkritij zadnjih let.
Ekspedicija, ki jo je vodil arheolog ValerijKolčenko, je med potapljanjem v plitvih delih jezera odkrila obsežno naselbino z opečnatimi zgradbami, pokopališčem in velikimi keramičnimi posodami. Arheologi so pregledali štiri ločene podvodne točke na globinah od enega do štirih metrov, kjer so odkrili tudi ostanke muslimanskihmolilnic, šol, kopališč in celo sistem mlinov za žito. "Vse kaže, da je šlo za pomembno trgovsko središče, eno izmed največjih na poti med Kitajsko in Sredozemljem," je pojasnil Kolčenko.
Znanstveniki menijo, da je naselje v 15. stoletju izginilo po uničujočem potresu, ki je bil po obsegu uničenja primerljiv tragediji v Pompejih. "Po naših ocenah so prebivalci mesto zapustili tik pred nesrečo, a je območje kmalu zatem popolnoma spremenilo podobo," razlaga Kolčenko in dodaja: "Z bogato srednjeveško kulturo in trgovino je bilo v hipu konec."
Najdišče Toru-Aygyr, kjer so ruševine odkrili, je bilo nekoč eno najpomembnejših vozlišč svilne poti, trgovske mreže, ki je od 2. stoletja pr. n. št. do 15. stoletja povezovala vzhodnoAzijo in Sredozemlje. Tja so potovali trgovci, učenjaki, popotniki in misijonarji, ki so poleg svile, zlata in volne prinašali tudi ideje, znanje in verovanja. Po zadnjih ugotovitvah je bilo to mesto eno ključnih "komercialnih aglomeracij" svojega časa, kar pomeni, da je imelo pomembno vlogo pri prenosu kulture in bogastva med vzhodom in zahodom.
Podvodni posnetki kažejo presenetljivo dobro ohranjene strukture iz opeke in kamna, kar nakazuje, da je bil potres hiter in uničujoč, a hkrati zaščitil ostanke pred nadaljnjim propadanjem. Raziskovalci bodo s pomočjo metode pospeševalne masne spektrometrije določili starost materialov in potrdili točno obdobje propada. "Naše ugotovitve potrjujejo, da je tu res nekoč stalo mesto, ki je bilo še kako resnično, napredno in bogato," so sporočili iz ruske geografskedružbe, ki financira projekt.
Čeprav je od katastrofe minilo več kot pet stoletij, so ruševine ohranile izjemno obliko. Arheologi so prepričani, da bo nadaljnje raziskovanje razkrilo nova spoznanja o življenju na svilni poti in o tem, kako je narava v enem samem trenutku prekinilazgodboo napredni civilizaciji.
