Ko je postalo jasno, da mu ni več pomoči, je Josip Broz Tito izrekel stavek, ki je bil njegov sploh zadnji. In bil je tako zelo presenetljiv, da so se prisotni zgolj spogledali.
Po dolgih 36 letih je v javnost prišlo razkritje, ki je znova odprlo eno najbolj občutljivih poglavij nekdanje Jugoslavije: kaj je Josip Broz Tito izrekel tik pred smrtjo? Mož, ki je več kot tri desetletja vodil rajnko državo in zaznamoval zgodovino širše regije, je svoje zadnje dni preživel v ljubljanskem kliničnem centru, obdan z zdravniki, tišino in zavedanjem, da se bliža konec.
Tito se je v zadnjih mesecih življenja spopadal s hudimi zdravstvenimi težavami. Njegovo stanje se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja močno poslabšalo, predvsem zaradi srčno-žilnih bolezni, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Najhujši udarec je prišel januarja 1980, ko je bila zaradi gangrene nujna amputacija leve noge. Poseg ni prinesel izboljšanja, ravno nasprotno. Organizem je začel dokončno pešati.
Po amputaciji se Tito ni več pobral. Kmalu ni mogel več govoriti, večino časa je preživel v umetni komi, iz katere se ni nikoli zares prebudil. Umrl je 4. maja 1980 ob 15.05 v starosti 87 let. Novica o smrti je pretresla državo in ves svet, pogreb pa je postal ena največjih državnih slovesnosti v zgodovini, saj se ga je udeležilo več kot 200 svetovnih voditeljev in delegacij.
Ključ do razkritja zadnjih besed je prinesel zdravnik Milomir Stanković, ki je bil v tistem času dežurni zdravnik ob Titovi postelji. Njegova naloga je bila natančno beleženje diagnoz, terapij in napredovanja bolezni. O dogajanju v zadnjih dneh je prvič spregovoril šele desetletja pozneje, v knjigi Tito med življenjem in smrtjo ter v televizijskih oddajah, kjer je delil osebna pričevanja.
Prav on je razkril, da je Tito v trenutku, ko je postalo jasno, da se stanje ne bo izboljšalo, izrekel stavek, ki je presenetil vse prisotne: "Kaj naj vse to pomeni?!" Po Stankovićevih besedah ni povsem jasno, ali so bile te besede namenjene zdravnikom, terapiji ali globljemu razmisleku o lastnih odločitvah in zapuščini. Kmalu zatem Tito ni bil več sposoben govora. Dan po smrti so njegove posmrtne ostanke z Modrim vlakom prepeljali iz Ljubljane v Beograd. V dvorani skupščine Jugoslavije so se mu množice ljudi v tišini poklonile še zadnjič.
