Znanstveniki so končno našli pravi odgovor glede ene največjih skrivnosti planetarne znanosti.
Znanstveniki so z mikroskopskimi kroglicami, ujetimi v meteorite, prvič natančneje določili starost največjega planeta našega Osončja – Jupitra. Do zdaj je bila njegova časovnica nastanka zavita v tančico skrivnosti, toda raziskava univerze v Nagoji in italijanskega nacionalnega inštituta za astrofiziko (INAF) je s pomočjo simulacij in analize t. i. hondrul prinesla jasne odgovore.
Hondrule so drobne kroglice s premerom med 0,1 in 2 milimetroma, ki so nastale ob trkih primarnih gradnikov planetov – planetesimalov – v zgodnjem Osončju. Ob trkih je voda v trenutku izparela, sprožila drobne eksplozije in razbila staljeno kamnino v kapljice, ki so se strdile v strukture, ohranjene do danes. Ti vzorci so se v asteroide ujeli že pred več kot štirimi milijardami let in bili kot meteoriti pozneje "dostavljeni" na Zemljo.
Raziskovalna ekipa je s pomočjo računalniških simulacij pokazala, da je ravno oblikovanje Jupitra pred približno 4,5 milijarde let povzročilo spremembe v orbitah planetesimalov. Zaradi njegove izjemne gravitacije je prišlo do silovitih trkov, pri katerih so nastajale hondrule. Primerjava realnih vzorcev z modelom je razkrila, da je bil vrhunec njihove tvorbe 1,8 milijona let po začetku oblikovanja Osončja, kar pomeni, da se je Jupiter rodil prav v tem času.
Profesor Sin-iti Sirono iz Nagoje pojasnjuje, da so bile te silovite kolizije odločilne za nastanek značilnih kamnitih kapljic, ki jih danes vidimo v meteoritih. Njegov kolega dr. Diego Turrini iz INAF pa dodaja, da podatki o pogostosti in lastnostih hondrul dajejo neposreden dokaz o časovnici rojstva Jupitra, kar je znanstvenikom uspelo potrditi prvič.
Ta preboj ne prinaša zgolj odgovora na eno od najstarejših vprašanj planetarne znanosti, temveč odpira tudi nova področja raziskovanja. Kako je Jupiter s svojo rastjo vplival na oblikovanje drugih planetov? In kakšno vlogo so pri tem igrali drobni gradniki, ki jih danes najdemo kot meteorite na Zemlji?
