Kako še lahko zaščitimo otroke pred nasiljem?

Priporočilo bo državam članicam pomagalo pri krepitvi njihovih sistemov zaščite otrok, so dodali in izpostavili, da morajo državni organi in civilna družba v vseh sektorjih sodelovati, da bi otroke pred vsemi oblikami nasilja zaščitili skladno in sistematično. Komisija je v sporočilu za javnost dodala, da v državah Evropske unije živi 80 milijonov otrok in da nasilje nad otroki ostaja velik izziv, tako na območju povezave kot tudi izven nje.

Navaja, da je med 13 in 29 odstotkov 15-letnih dijakov povedalo, da so pogosto tarče medvrstniškega nasilja in ustrahovanja. Do 13,7 odstotka odraslih žensk pa je bilo v otroštvu žrtev spolnega nasilja. Komisija izpostavlja, da imata ukrepanje in neukrepanje vlad večji vpliv na otroke kot na katero koli drugo družbeno skupino. Zaščita otrok je moralni in pravni imperativ, je tudi dolgoročna strateška naložba v naše družbe, dodaja.

V priporočilu med drugim kot pomemben element zaščite otrok pred nasiljem navaja odzivanje na potrebe otrok po varnosti na spletu in zunaj njega z izboljšanjem njihove digitalne pismenosti, spodbujanjem varne uporabe digitalnih tehnologij ter usposabljanjem družin in skrbnikov.

Komisija priporoča tudi zaščito integritete in duševnega zdravja otrok, preprečevanje kibernetskega ustrahovanja in boj proti njemu s spodbujanjem držav članic k razvoju nacionalne strategije za duševno zdravje z otroci kot prednostno ciljno skupino.

Potrebno je tudi bolje izkoristiti obstoječa orodja EU za krepitev sistemov zaščite otrok, kot so zakoni, politike in finančna podpora. Države članice pa je treba tudi spodbuditi k sprejemu celostnega pristopa za zaščito otrok v zunanjih ukrepih, kot so izkoreninjenje otroškega dela ter zaščita otrok v oboroženih spopadih, pred podnebnimi spremembami in okoljskimi tveganji, so še sporočili iz Bruslja.