Kdo sta ženski, ki Putinu povzročata preglavice?

Ruski napad na Ukrajino je spodbudil dve skandinavski državi, ki sta bili leta nevtralni, da razmišljata o pridružitvi zvezi Nato. Glavni pobudnici sta bili finska premierka Sanna Marin in njena švedska kolegica Magdalena Andersson.

Odločni političarki

Premierki Finske in Švedske sta se nedavno srečali v Stockholmu in napovedali, da se nameravata njuni miroljubni državi, ki sta se tradicionalno izogibali vojaškim zavezništvom, pridružiti Natu. K temu jih je spodbudila brutalna vojna v Ukrajini, ki je svet pahnila v največjo varnostno krizo po drugi svetovni vojni.

Sanna Marin ne mara odlašati s težkimi odločitvami in pravi, da se bodo Finci že čez nekaj tednov, vsekakor pa pred poletjem, odločili, ali želijo vstopiti v Nato. Osebno meni, da po ruski agresiji na Ukrajino nimajo druge izbire. Na svojem Instagramu, kjer deli utrinke iz svojega politčnega življenja, je že večkrat nagovorila Fince in dodatno utemeljila nekatere svoje poglede.

Do nedavnega so Finci, ki si z Rusijo delijo 1300 kilometrov dolgo mejo, menili, da je politika nevmešavanja najboljše zagotovilo za mir, zdaj jih približno 68 odstotkov podpira vstop v Nato.

Švedska in Finska sta se dogovorili, da hkrati oddata vlogi za članstvo. To naj bi se zgodilo že sredi maja, poročajo mediji v nordijskih državah.

Stoltenberg prepričan v hiter postopek pridružitve 

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je izrazil prepričanje, da bo postopek pridružitve Švedske in Finske, če se bosta za to odločili, potekal hitro. 

Kot je poudaril, se morata državi sami odločiti, ali bosta zaprosili za članstvo v Natu. "Vendar pa če se bosta odločili za to, ju bomo v Natu pozdravili z odprtimi rokami," je dejal.

Finska in Švedska sta Natovi najtesnejši partnerici, sta močni demokraciji, članici EU. Sodelovanje z njima poteka že dolgo in v Natu se zavedajo, da njuni vojski izpolnjujeta Natove standarde.

#NATO leaders met at a critical time for our security. We agreed to strengthen our deterrence & defence for the longer-term. We also agreed to give further support to #Ukraine & to continue to impose costs on #Russia. Transatlantic solidarity remains vital https://t.co/e9jW4zopkR

— Jens Stoltenberg (@jensstoltenberg) March 24, 2022

Bo njuno pridružitev blokirala Hrvaška?

A postopek potrjevanja članstva teh dveh skandinavskih držav v severnoatlantskem zavezništvu bi se lahko zapletel na Hrvaškem.

Predsednik Zoran Milanović je namreč zahteval, da hrvaški sabor blokira njuno članstvo, dokler Zahod ne pritisne na bošnjaško stranko SDA Bakirja Izetbegovića, da pristane na spremembo volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini.

!! Croatia president Zoran Milanovic is against Finland and Sweden joining NATO!!
He said solving Balkan problems first should be top priority
He is against NATO being 50 km from Saint Petersburg pic.twitter.com/R2FQrDIiwq

— AZ OSINT(Military news) (@AZmilitary1) April 26, 2022

"Dokler se ne reši vprašanja volilnega zakona v BiH, dokler Američani, Angleži in Nemci ne prisilijo Sarajevčane in Izetbegovića, da spremenijo zakon, dokler ne dajo Hrvatom temeljnih pravic, sabor ne sme ratificirati pristopnega sporazuma z Natom za nobeno državo," je dejal Milanović.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord