Odkritje, staro neverjetnih 361.000 let, je močno zatreslo temelje arheološke skupnosti.
Na jugozahodu Kitajske so arheologi odkrili izjemno zbirko najstarejših kompleksnih lesenih orodij na svetu, kar korenito spreminja dosedanje razumevanje tehnološkega razvoja zgodnjih človeških skupnosti. Orodja, odkrita na paleolitskem najdišču Gantangqing blizu jezera Fuxian v provinci Yunnan, so bila zasnovana za nabiranje in obdelavo rastlin, kar je v arheologiji nekaj povsem edinstvenega.
Doslej sta bila najdena le še dva podobna primera lesenih orodij – sulice za lov, odkrita v Evropi in Afriki. Toda tokratna najdba razkriva izjemno razvito tehnologijo zbiranja rastlinske hrane, ki kaže, da so se starodavne skupnosti v subtropskih območjih Kitajske bistveno razlikovale od svojih lovsko usmerjenih sodobnikov v severnih območjih.
Raziskovalci so na najdišču odkrili kar 35 dobro ohranjenih ročnih lesenih orodij, izdelanih pred približno 361.000 leti. Med njimi so bile palice za kopanje, mehka kladiva in kavlji podobni pripomočki, ki so jih uporabljali za nabiranje rastlin. Večina orodij je bila izdelana iz iglavcev, predvsem bora, kar kaže na namensko izbiro materialov in zahtevne postopke izdelave, vključno z obrezovanjem, glajenjem in prilagajanjem obliki roke.
Odkritje podpira dolgoletno tako imenovano hipotezo bambusa, ki predvideva, da so se prebivalci vzhodne Azije namesto na kamen opirali na hitro razgradljive materiale, kot sta bambus in le, kar pa doslej ni bilo mogoče neposredno dokazati.
"Najdišče Gantangqing potrjuje, da so imeli zgodnji hominini v subtropskem okolju izjemno razvite strategije preživetja, usmerjene v rastlinsko prehrano. V nasprotju z evropskimi in afriškimi najdišči, kjer prevladujejo dokazi o lovu na velike sesalce," so zapisali avtorji raziskave, ki je bila objavljena v reviji Science.
To odkritje pomembno premešča dosedanjo pripoved, po kateri naj bi bile zahodne civilizacije tehnološko bolj napredne. Raziskovalci zdaj poudarjajo, da je bila vzhodna Azija v tistem času prav tako tehnološko sofisticirana, le da so bili njihovi dosežki zaradi organskih materialov slabše ohranjeni.
Odkritje ni pomembno le zaradi starosti orodij, temveč tudi zaradi njihove raznolikosti in namembnosti, kar kaže na poglobljeno razumevanje naravnega okolja in izjemno prilagodljivost. Orodja, kot so mehka kladiva iz jelenovih rogov, sicer znana iz bolj razvitih kultur, dokazujejo, da so tudi skupnosti v vzhodni Aziji dosegle visoko raven inovativnosti in tehničnega znanja.
"Tehnološka dovršenost teh lesenih orodij poudarja pomen organskih predmetov pri razumevanju vedenja zgodnjega človeka," so ob tem zapisali raziskovalci. V kombinaciji s specifičnimi okoljskimi razmerami so ta orodja postala ključno orodje za preživetje. In danes, desetletja po prvem odkritju najdišča, pomemben člen v sestavljanki človeške preteklosti.
