Rešitev, ki nas med vročinskimi valovi hladi že več kot stoletje, bi lahko dolgoročno postala del problema, opozarjajo raziskovalci.
Klimatske naprave med vročinskimi valovi rešujejo življenja, vendar bi morale biti po mnenju raziskovalcev zadnja možnost in ne prva izbira za hlajenje stavb. Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Reviews Clean Technology, opozarja, da bi lahko pretirana odvisnost od klimatskih naprav dolgoročno še poglobila težave, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
Znanstveniki opozarjajo, da človeštvo že več kot stoletje pogosto izbira udobje pred dolgoročnimi posledicami. Čeprav je bilo že zgodaj znano, da kurjenje premoga segreva ozračje, je zaradi njegove dostopnosti in energijske učinkovitosti postal temelj industrijskega razvoja. Podobno so prvi električni avtomobili obstajali že na začetku avtomobilske dobe, vendar so motorji z notranjim zgorevanjem zaradi lažje množične proizvodnje prevladali.
Danes se svet sooča z novo dilemo. Globalna temperatura je že presegla prag 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, ki ga je medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) opredelil kot kritično mejo za preprečevanje najhujših posledic podnebnih sprememb. In ob vse pogostejših vročinskih valovih seveda postajajo klimatske naprave skoraj nepogrešljive. Toda ... Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) klimatske naprave in električni ventilatorji že danes porabijo približno 10 odstotkov vse svetovne električne energije. Ker poletja postajajo vse bolj vroča, raziskovalci pričakujejo, da bo ta delež v prihodnjih desetletjih še občutno narasel. Ko torej hladimo svoje domove, obenem nehote skrbimo, da na naš planet vse bolj razgret.
Avtorja raziskave, Matthaios Santamouris z univerze New South Wales in Konstantina Vasilakopoulou z avstralske univerze RMIT v Melbournu, sta zato preučila tehnologije in gradbene materiale, ki bi lahko občutno zmanjšali potrebo po klimatskih napravah. Med najbolj obetavnimi rešitvami omenjata sisteme radiacijskega hlajenja, izhlapevalne hladilne sisteme, zelene strehe, materiale za odbijanje sončnega sevanja ter pametne prezračevalne sisteme. Nekatere od teh tehnologij imajo dodatno prednost, saj pozimi pomagajo zadrževati toploto v stavbah in tako zmanjšujejo potrebe po ogrevanju.
"Najboljša strategija hlajenja je preprečiti, da bi toplota sploh vstopila v stavbo," poudarja Santamouris. Po njegovih besedah lahko senčenje, odbojni materiali, učinkovitejše prezračevanje in sodobni hladilni materiali notranjo temperaturo občutno znižajo, še preden je treba vključiti klimatsko napravo. Raziskovalci ocenjujejo, da klimatske naprave sicer ne bodo nikoli povsem izginile, vendar bi kombinacija omenjenih rešitev lahko zmanjšala potrebo po njihovem delovanju tudi do 80 odstotkov. Poleg tega bi bilo mogoče temperaturo okolice znižati za več kot štiri stopinje Celzija, čeprav je uspešnost odvisna od podnebnih razmer in posamezne regije.
Posebej opozarjajo, da stavbe, ki jih gradimo danes, ne bodo služile le nekaj desetletij, temveč bodo morale prestati tudi bistveno toplejše podnebje prihodnosti. Zato bi morale energetsko učinkovite rešitve postati standard in ne zgolj zanimivost za posamezne projekte.
Ljudje so se z vročino uspešno spopadali že tisočletja pred izumom klimatskih naprav. Te so stare približno 125 let, leta 1960 pa jih je imelo le okoli 12 odstotkov ameriških gospodinjstev. Že stari Sumerci so gradili domove z učinkovitim naravnim prezračevanjem, številne tradicionalne arhitekture po svetu pa so uporabljale materiale in zasnove, ki so poleti ohranjale prijetno hladne notranje prostore. "Kakovostno hlajenje ne bi smelo biti razkošje, dostopno le tistim, ki si lahko privoščijo vedno višje račune za elektriko," poudarja Santamouris. Po njegovem mnenju lahko premišljeno načrtovane stavbe hkrati zmanjšajo stroške, izboljšajo bivalno udobje in zaščitijo najbolj ranljive skupine prebivalstva pred vse pogostejšimi ekstremnimi vročinskimi valovi.
