Ugledni harvardski profesor ni povsem prepričan, da vse, kar trdi agencija NASA, zares drži ...
Medtem ko je NASA javnosti samozavestno zagotavljala, da je medzvezdni obiskovalec 3I/ATLAS "nedvomno naravni komet", so se v ozadju odvijale precej bolj zlovešče igre. Objekt, ki je 1. julija 2025 vstopil v naše Osončje in pohitel mimo nas s skoraj 220.000 kilometri na uro, je sprožil val zanimanja, vendar tudi tihega nelagodja.
Opazovalci z observatorija Rio Hurtado v Čilu so bili prvi, ki so ga zaznali, znanstveniki pa so ga opisali kot običajen obiskovalec na hiperbolični poti. Toda zadnji dan leta 2025 je ameriška obveščevalna agencija CIA izdala odgovor na zahtevo po dostopu do informacij, ki je sprožil popolnoma drugačno interpretacijo zgodbe.
Ko je raziskovalec John Greenewald Jr. vprašal, ali CIA spremlja ta objekt, so se vrata informacij zaprla s hladno, skoraj kirurško natančno formulacijo. Agencija je sporočila, da "ne more ne potrditi ne zanikati" obstoja kakršnihkoli dokumentov o 3I/ATLAS in da je že sam obstoj ali neobstoj teh podatkov strogo tajen. Takšna stopnja skrivnosti je povsem drugačna od odprtosti agencije NASA in je pritegnila pozornost enega najbolj prepoznavnih znanstvenikov današnjega časa, profesorja Avida Loeba s Harvarda.
Loeb v svoji analizi opozarja, da je molk agencije CIA lahko del strategije za preprečevanje globalne panike. Kljub temu, da strokovnjaki za komete zagovarjajo naravni izvor objekta, Loeb opozarja na nekatere nenavadne lastnosti, med drugim prisotnost niklja brez železa in nenavaden rep, usmerjen proti Soncu. Po njegovem mnenju CIA uporablja različico Pascalove stave: tudi če je verjetnost, da gre za tehnološki predmet neznanega izvora, izjemno majhna, bi bila cena napačne ocene katastrofalna.
V svojem eseju navaja teme, ki vzbujajo nelagodje, od Trojanskega konja do modernih obveščevalnih spodrsljajev, in razlaga, zakaj si tajne službe ne morejo privoščiti, da bi ustrelile v prazno. Po njegovem mnenju bi priznanje, da CIA obravnava komet kot potencialno grožnjo, sprožilo verižno reakcijo strahu, od finančnih trgov do družbenega reda. Zato naj bi bil pomirjujoči diskurz agencije NASA del "uravnoteženega dvojnega sistema", v katerem znanost pomiri javnost, obveščevalci pa delujejo v tišini.
Vzporedno s tem je univerza Berkeley s teleskopom Green Bank izvedla iskanje "tehnopodpisov", znakov umetne radijske aktivnosti, vendar ni zaznala ničesar. Vsaj ničesar, kar bi oddajalo moč nad 0,1 W. A tudi to ni pomirilo vprašanj. 3I/ATLAS je 19. decembra 2025 sicer že zdrsnil mimo Zemlje na razdalji skoraj 270 milijonov kilometrov, vendar ostaja vtis, da zgodba ni dokončno končana. Vprašanje visi v zraku je jasno: ali res gledamo navaden delček kamna in ledu? Ali pa največja obveščevalna agencija na svetu vidi nekaj, česar mi ne smemo?
