Znanstveniki so razkril skrivnostno komunikacijsko mrežo, staro več kot 6000 let, za katero nismo niti slutili, da je obstajala.
Znanstveniki so po izjemnem preboju prvič oživili prazgodovinske "mobilne telefone" iz kamene dobe in ob tem dokazali, da so bili naši predniki tehnološko veliko bolj iznajdljivi, kot si predstavljamo. Starodavne školjkaste trobente, stare več kot 6000 let, so ponovno zaživele in ustvarile mogočne zvoke, ki so nekoč potovali več kilometrov daleč. Arheologi so preučili dvanajst ročno izdelanih instrumentov iz neolitskega obdobja, odkritih po vsej Kataloniji, in presenetljivo kar dve tretjini med njimi še vedno delujeta brezhibno: z močjo sodobnih godalnih instrumentov.
Najbolj impresiven primerek je proizvedel zvok glasnosti 111,5 decibelov, kar je primerljivo s trobljo avtomobila ali koncertnim trombonom. Tovrstna moč ni bila namenjena zabavi, temveč je služila kot komunikacijski sistem med prazgodovinskimi naselji. Raziskava, objavljena v reviji Antiquity, razkriva, da so starodavne skupnosti školjkaste rogove uporabljale za prenašanje kodiranih signalov na razdaljahdo skoraj 10 kilometrov! Tako so lahko opozarjali na nevarnosti, usklajevali delo na poljih ali se sporazumevali med naselji, ki so bila med seboj skrita za griči in gozdovi.
Sedem od najdenih instrumentov je izviralo iz neolitskih rudnikov Espalter in Can Tintorer, kjer so takratni prebivalci kopali zelen dragocen mineral variscit. Po mnenju raziskovalke Margarite Díaz-Andreu so rogi morda služili kot opozorilni signali v temnih, odmevajočih rovih. Školjke morskih polžov Charonia, iz katerih so bile trobente izdelane, so starodavni mojstri skrbno obdelali: odstranili so konico, ustvarili popoln ustnik in školjko očistili, s čimer so zagotovili stabilne, čiste tone.
Dr. Miquel López-García, arheolog in profesionalni trobentač, je instrumente tudi sam preizkusil. Ugotovil je, da lahko z najbolj natančno oblikovanimi primerki ustvari tri različne note in celo preproste melodije, kar nakazuje, da je prazgodovinska komunikacija lahko segala onkraj enostavnih signalov. Gre za najstarejši dokaz organizirane zvočne komunikacije v Evropi, ki kaže na izjemno kompleksnost starodavnih družb.
Skrivnost pa se ne konča tukaj. Školjkasti rogi so v Kataloniji izginili okoli leta 3600 pr. n. št. in se nato niso več pojavili skoraj tri tisoč let, medtem ko so jih sosednje sredozemske kulture uporabljale brez prekinitve. Zakaj so Katalonci zavrgli tako učinkovito tehnologijo, ostaja popolna uganka. Raziskovalci priznavajo, da za nenadno opustitev nimajo nikakršne razlage, kar pa zgodbo o teh starodavnih "mobilnih omrežjih" dela le še bolj skrivnostno.
