Izpusti, ki jih povzročata govedoreja in gnojenje, predstavljajo tretjino svetovnih emisij metana.
V Avstraliji bi se lahko zaščite podnebja lotili tudi z morskimi algami, ki naj bi, če se jih doda krmi, zmanjšale izpuste metana v govedoreji. V Tasmanskem morju, približno 10 minut od pristaniškega mesta Triabunnana na Tasmaniji, se že nahaja 1800 hektarjev velika podvodna farma alg.
Izpuste metana lahko alge močno zmanjšajo
Izpusti, ki jih povzročata govedoreja in gnojenje, predstavljajo več kot 32 odstotkov svetovnih emisij metana, povezanih s človekovo dejavnostjo, navaja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Izpustov metana v ozračje je sicer glede na ogljikov dioksid manj, a je njihova moč pri ogrevanju ozračja v 20-letnem časovnem obdobju približno 80-krat večja.
Medtem pa več kot 40 študij kaže, da lahko morske alge zmanjšajo emisije metana v govedoreji, če se jih doda krmi, je povedala raziskovalka Fran Cowley, sicer profesorica živinoreje na avstralski univerzi New England. Alga asparagopsis lahko po njenih besedah izpuste metana zavre za 95 odstotkov.
Lotili so se načrtnega gojenja alge asparagopsis
Ugotovitve je podala na podlagi svojega poskusa z asparagopsisom, ki je več kot 200 dni potekal v avstralski zvezni državi Queensland. Rezultati, objavljeni avgusta lani, so pokazali, da so se emisije metana pri živalih, krmljenih z rdečo algo, v tem obdobju v primerjavi z živalmi, ki niso prejemale teh dodatkov, prepolovile. Izid je tako še bolj optimističen od tistega iz predhodne tovrstne študije na Japonskem, kjer je bilo zmanjšanje 28-odstotno.
V Avstraliji so se zato lotili načrtnega gojenja alge asparagopsis, ki je bogata z organsko spojino bromoform.
Morska farma Sea Forest v Triabunni proizvaja krmne dodatke iz morskih alg. Cilj podjetja je nuditi trajnostne kmetijske proizvode brez dodatnih stroškov za kmete in potrošnike. Morske alge deloma gojijo na odprtem morju, deloma v ribnikih s filtrirano morsko vodo na kopnem.
