Celo večnost se človeštvo že sprašuje, kako jim je uspelo postaviti ta čudež, ki navdušuje ljudi z vsega sveta. Zdaj so se arheologi dokopali korak bližje končnemu odgovoru.
Najnovejše arheološko raziskave so razkrile presenetljivo povezavo med znamenitim Stonehengeom in jugozahodno Walesom, ključni dokaz pa je starodaven zob krave! Odkritje potrjuje teorijo, da so pri transportu ogromnih kamnov, iz katerih je bil spomenik zgrajen, morda pomagali prav voli ali krave.
Že leta 1924 so arheologi ob južnem vhodu v Stonehenge odkrili čeljust s kravjim zobom, datirano med leti 2995 in 2900 pr. n. št., ko se je začela gradnja slovitega kamnitega kroga. Zob je bil desetletja shranjen, šele nedavno pa so znanstveniki iz britanske geološke družbe, cardiffske univerze in University College London izvedli podrobne analize izotopov, da bi razkrili izvor živali.
Analiza kisikovih in ogljikovih izotopov je pokazala, da je krava živela v okolju, kjer so se letni časi močno poznali v prehrani: pozimi je uživala gozdno krmo, poleti pa travniško pašo. Najpomembnejši pa so bili svinčevi izotopi, ki so pokazali, da je žival v zgodnjem življenju absorbirala svinec iz starih paleozojskih kamnin. Takšne najdemo predvsem v Walesu, kjer se nahajajo tudi t. i. "bluestones", modri kamni Stonehengea.
To pomeni, da je bila krava bodisi rojena v Walesu in nato pripeljana v Salisbury, bodisi pa so njeni posmrtni ostanki pozneje končali na mestu gradnje. Oboje potrjuje močno povezavo Stonehengea z Walesom.
Michael Parker Pearson z University College London je ob tem poudaril: "To je še en fascinanten dokaz o povezavi Stonehengea z jugozahodnim Walesom, od koder prihajajo modri kamni. Odpira se vznemirljiva možnost, da so pri vleki teh kamnov sodelovale živali." Krave in voli so bili v prazgodovini pogosto uporabljeni kot vprežne živali, zato ni neverjetno, da so pomagali premikati kamnite monolite na razdalji več kot 200 kilometrov.
Richard Madgwick, profesor arheološke znanosti na Cardiffski univerzi, je raziskavo povzel takole: "Pogosto so veliki pripovedni okviri tisti, ki oblikujejo raziskave takšnih spomenikov, a tokrat je podrobna biografija ene same živali ponudila povsem novo razsežnost zgodbe o Stonehengeu."
S tem se znova potrjuje, da Stonehenge ni le arhitekturni čudež, temveč tudi spomenik zapletenim družbenim, logističnim in celo živinorejskim praksam prazgodovinskih skupnosti.
