Opozorilo je več kot resno: to, kar se dogaja na tem znanem otoku, presega najhujše scenarije.
Število primerov spolnega nasilja, ki jih obravnavajo v eni ključnih klinik v prestolnici Haitija, se je v zadnjih štirih letih potrojilo, kar po navedbah humanitarne organizacije Zdravniki brez meja sovpada z dramatičnim porastom nasilja oboroženih band po vsej državi. Organizacija opozarja, da razmere dosegajo razsežnosti, ki jih niso zaznali še nikoli do zdaj.
V kliniki Pran Men’s v Port-au-Princeu, ki deluje že desetletje, poročajo, da je bilo več kot polovico pacientov napadenih od več pripadnikov oboroženih skupin hkrati. Po podatkih organizacije je bilo več kot 100 oseb žrtev napadov, v katerih je sodelovalo deset ali več storilcev, povprečno pa so v posameznem primeru sodelovali trije napadalci. Vodja misije Zdravnikov brez meja na Haitiju Diana Manilla Arroyo je ob tem dejala, da jih ni pretresel le porast števila primerov, temveč tudi njihova izjemna brutalnost.
V zadnjih desetih letih je klinika oskrbela skoraj 17.000 pacientov, od tega več kot 2300 zgolj v prvih devetih mesecih preteklega leta. Med žrtvami je bilo več kot 350 dečkov in moških, kar dodatno razkriva razsežnost problema. Hkrati se spreminja tudi starostna struktura prizadetih. Če so bili pred letom 2022 otroci in mladoletniki vpleteni v približno polovico primerov, danes predstavljajo le še dobro četrtino. Število primerov med osebami, starimi med 50 in 80 let, pa se je po podatkih Zdravnikov brez meja povečalo kar sedemkrat.
Strokovnjaki opozarjajo, da oborožene tolpe nadzorujejo okoli 90 odstotkov Port-au-Princea in spolno nasilje uporabljajo kot orodje za ustrahovanje, nadzor in podrejanje prebivalstva. Do zlorab prihaja med ugrabitvami, ob zavzemanju ozemelj in celo pri nadzoru nad humanitarno pomočjo, kar še dodatno poglablja strah in brezizhodnost.
Posebej ranljivi so ljudje, ki živijo v improviziranih zatočiščih. Po podatkih Združenih narodov je nasilje band v zadnjih letih razselilo rekordnih 1,4 milijona ljudi po vsej državi, skoraj 70 odstotkov oseb, ki so med januarjem in septembrom 2025 poiskale pomoč zaradi spolnega nasilja, pa je bilo notranje razseljenih.
Zdravniki brez meja ob tem opozarjajo na še eno hudo težavo: pomanjkanje varnih zavetišč. Klinika vse težje najde ustanove, ki bi bile pripravljene sprejeti žrtve, zlasti ženske z otroki, nosečnice ali osebe, ki potrebujejo nadaljnjo zdravstveno oskrbo. Zaradi tega so številni preživeli prisiljeni vrniti se v okolje, kjer so bili zlorabljeni, in se pogosto znova znajdejo v enakem nasilnem krogu. Humanitarci svarijo, da brez nujnega ukrepanja in zagotovitve varnih prostorov žrtve ostajajo ujete v nočni mori, iz katere ni izhoda.
