Raziskovalci in znanstveniki se pospešeno pripravljajo na trenutek, ko življenje na Zemlji ne bo več možno oziroma bo moralo človeštvo iskati drug prostor za nadaljevanje svojega obstoja. Zdaj se je pojavila osupljiva rešitev, ki spremeni vse, kar smo doslej vedeli.
Najbolj drzna zamisel raziskovalcev, da bi se ljudje pred smrtonosno lunino radiacijo in ekstremnimi temperaturami lahko skrili pod površje, ni več znanstvena fantastika. V letu 2025 je ekipa univerze v Trentu potrdila odkritje praznega tunela oziroma cevi lave pod morjem Mare Tranquillitatis, kar predstavlja prvo neposredno dokazano podzemno strukturo na Luni. Ta naravni bunker bi lahko postal ključ do trajnostnega bivanja izven Zemlje.
Hkrati je drug znanstveni mejnik odprl vrata tehnološki rešitvi. Evropski raziskovalni konzorcij je s pomočjo naprednega robotskega sistema v vulkanskih jamah Lanzaroteja uspešno simuliral misijo, ki bi v prihodnosti raziskovala prav takšne lunarne cevi. Roboti so samostojno kartirali teren, se spuščali skozi navpične vhode, zbirali podatke in ustvarjali tridimenzionalne modele. Torej natančno tisto, kar bi potrebovali tudi na Luni.
Luna je med najbolj neizprosnimi okolji v Osončju:
- nima atmosfere,
- nima magnetosfere,
- izpostavljena je visoki kozmični in sončni radiaciji,
- površje se segreva nad 120 °C in ohlaja pod –140 °C,
- neprestano jo bombardirajo mikrometeoriti.
Pod površjem pa vlada povsem drugačen svet: stabilnejše temperature, naravna zaščita pred sevanjem in mikro udari ter velika prostornost. Prav zato so znanstveniki desetletja domnevali, da bi cevi lave lahko bile idealni naravni habitat, a dokazov ni bilo. Do letos.
Ponovni pregled radarskih podatkov misije Lunar Reconnaissance Orbiter je z naprednim procesiranjem razkril odboj, ki ga je bilo mogoče razložiti le s prazno podzemno votlino. Modeliranje te votline potrjuje, da gre za strukturo, ki bi jo lahko uporabljali ljudje ali roboti.
Evropski robotski sistem, preizkušen v jamskem sistemu na Lanzaroteju, vključuje tri popolnoma avtonomne platforme. Vsaka opravlja svojo nalogo:
- kartiranje vhoda,
- spuščanje specializirane merilne kocke,
- vrvno spuščanje roverja,
- tridimenzionalno skeniranje notranjosti cevi.
Čeprav pogoji na Luni vključujejo ekstremne temperaturne razmere in vakuum, so rezultati misije pokazali, da je takšna robotska ekipa tehnično povsem zmožna raziskati jame brez tveganja za astronavte.
Prvi neposredni dokaz cevi lave in hkrati uspešno preverjena robotska tehnologija predstavljata prelomni točki v načrtovanju trajne človeške prisotnosti na Luni. S tem se odpirajo nove možnosti: od podzemnih raziskovalnih postaj do stabilnih baz za misije proti Marsu. Znanstveniki torej pravijo, da se prihodnji velik korak v raziskovanju vesolja ne bo zgodil na površini Lune, temveč več metrov pod njo.
