Peki so besni zaradi odmevne poteze treh priljubljenih trgovskih verig.
Ko preprosta bageta poskrbi za čisto pravi kaos ... Sliši se neverjetno in nemogoče, a je res tako. In le kje drugje bi se lahko prepirali zaradi bagete, če ne v Franciji … Konec avgusta je priljubljeni trgovec Lidl sprožil pravo "bagetno vojno", ko je ceno navadne bagete nenadoma znižal z 0,35 na 0,29 evra, kar pomeni kar 17-odstotno znižanje. Poteza, ki se na prvi pogled zdi majhna, je v državi, kjer je bageta skoraj nacionalni ponos, sprožila veliko razburjenje.
Gre za t. i. baguette ordinaire - navadno belo bageto, ki se razlikuje od tradicionalne različice (baguette tradition) predvsem v sestavinah. Medtem ko prava tradicionalna bageta vsebuje le moko, vodo, sol in kvasni nastavek, lahko navadne bagete iz trgovin vsebujejo dodatke, ki pospešijo fermentacijo in tako omogočijo hitrejšo proizvodnjo.
Po Lidlovem znižanju se je hitro odzval še njegov glavni tekmec Aldi, ki je ceno prav tako znižal na 0,29 evra. Skupaj imata verigi skoraj 3000 prodajnih mest v Franciji, kar pomeni, da lahko potrošniki po vsej državi bagete kupujejo za precej manj kot pred tem. Posledično so se prodaje v obeh trgovskih verigah povečale za okoli 10 odstotkov.
Toda "bagetna vojna" se s tem ni končala. V igro se je vključil tudi Leclerc, znan po svojem agresivnem cenovnem boju z Lidlom, in v nekaterih mestih, med drugim v Vannesu, ponudil bageto še za manj - za 0,28 evra.
Čeprav so potrošniki zadovoljni, ker jim tekmovanje med trgovskimi verigami prinaša nižje cene, so se oglasili francoski obrtniki – tradicionalni peki. Ti opozarjajo, da gre za nelojalno konkurenco, saj veliki trgovci uporabljajo že zamrznjeno testo, ki ga le še spečejo. "Ne moremo se primerjati z bageto, ki jo nekdo speče iz zamrznjenega testa. Kar se dogaja, ni pošteno. Naša bageta zahteva ročno delo, čas in kakovostne sestavine, zato tudi stane okoli 40 centov," so ostro poudarili v združenju francoskih pekov.
Za zdaj ostaja vprašanje, ali bo cenovna bitka dolgoročno vplivala na navade Francozov ali celo spodkopala položaj tradicionalnih pekarn. Eno pa je gotovo – v državi, kjer se vsak dan proda več kot 10 milijonov baget, bo boj za najcenejšo krušno palčko še naprej tema, ki zadeva tako gospodarstvo kot nacionalni ponos.
