Znanstveniki na Luni odkrili resno grožnjo, ki je bila desetletja spregledana.
Najnovejša znanstvena študija, objavljena v reviji Science Advances, razkriva, da se površje Lune bolj trese, kot so doslej verjeli. Namesto meteoritov, ki so jih raziskovalci dolgo krivili za premike površja, naj bi bil glavni sprožilec potresi, ki že milijone let preoblikujejo pokrajino v regiji Taurus-Littrow.
Ekipa raziskovalcev je uporabila posodobljene modele lunine seizmične aktivnosti in analizirala vzorce, zbrane med misijo Apollo 17. Geološki dokazi kažejo, da so številni zemeljski zdrsi, poplavljanje regolita in premiki površja nastali zaradi tresljajev, katerih izvor so mlade narivne prelomnice, razporejene po vsej Luni. Ocenjujejo, da so potresi magnitude okoli 3,0 stresali območje v zadnjih 90 milijonih let, kar pomeni, da gre za dolgotrajen in ponavljajoč se pojav.
Raziskovalca Watters in Schmerr sta potrdila, da se padci terena in spremembe reliefa ujemajo z aktivnostjo potresov iz preteklosti in morda še vedno trajajo. Ta ugotovitev pa postavlja pod vprašaj varnost dolgotrajnega bivanja na Luninem površju.
Medtem ko so bile misije Apollo na Luni le kratek čas in tako le minimalno izpostavljene tveganju, to ne velja za prihodnje odprave. Program Artemis, ki načrtuje stalno človeško prisotnost, bo na Luno poslal tudi precej večje pristajalnike, kot je sistem Starship HLS. Prav njihova višina in masa lahko tresljaje dodatno okrepita, še posebej, če bi pristali v bližini aktivnih prelomov.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo treba pri načrtovanju baz, pristajalnih mest in infrastrukture upoštevati usmerjene seizmične obremenitve, saj bi lahko močni potresi povzročili resne poškodbe opreme.
Novo nastajajoče področje raziskovanja - lunarna paleoseizmologija - postaja ključnega pomena. Napredni seizmometri, ki jih bo NASA postavila v okviru misij Artemis, bodo omogočili natančnejše spremljanje in kartiranje aktivnih prelomnic. Raziskovalci poudarjajo, da je treba nekatere dele Luninega površja, zlasti prelomne robove, v prihodnje morda celo izogibati.
Študija tako opozarja na novo realnost: Luna ni tako geološko mirna, kot smo verjeli, in uspeh prihodnjih poselitev bo zahteval skrbno načrtovanje ter prilagojeno infrastrukturo.
