Misije Artemis se bodo z velikimi črkami vpisale v zgodovino.
Svet z zanimanjem pričakuje pričetek šestdnevne misije Artemis II, v sklopu katere bo po trenutnih načrtih 6. februarja proti Luni odletela človeška posadka. Ta sicer na Zemljinem naravnem satelitu ne bo pristala, temveč ga bo za zdaj le obkrožila. Kljub temu gre za zgodovinsko misijo, ki bo predstavlja pomemben korak do vnovičnega pristanka človeka na Luninem površju.
Na krovu prvič temnopolti astronavt, astronavtka in Kanadčan
To bo prvi polet s posadko v bližino Lune po misiji Apollo 17 leta 1972. Astronavte bo s kapsulo Orion v vesolje popeljala Nasina raketa Space Launch System (SLS), na krovi katere bodo bodo Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter astronavt Kanadske vesoljske agencije Jeremy Hansen, poroča CNN.
Četverica astronavtov bo poletela okoli od Zemlje oddaljene "temne" strani Lune in bi lahko postavila nov rekord oddaljenosti od našega planeta, ki jo je kadarkoli premagal človek. Zdaj rekord drži drži Apollo 13. Polet se bo vpisal v zgodovino tudi kot prvi polet onkraj nizke Zemljine orbite, ki bo vključeval temnopoltega astronavta, žensko astronavtko in kanadskega astronavta.
Zakaj ne bodo pristali na Luni?
Po besedah namestnice vodje za analizo misij in integrirane ocene pri Nasi Patty Casas Horn je misija Artemis II namenjena preizkusu poleta s posadko in ni namenjena pristanku na Luni. Pristanek na tej misiji tudi ne bi bil mogoč, saj, kot je dejala, ne gre za "lunin pristajalnik".
Pojasnila je, da je pri Nasinih misijah zmeraj prisotno določeno tveganje, ki ga poskušajo čimbolj omejiti, zato zmogljivosti, ki jih razvijajo, preizkušajo postopoma. Artemis II je tako namenjen predvsem poletu do Lune in nazaj s posadko, pristanek na luni pa je predviden z misijo Artemis III, ki naj bi se zgodila najkasneje do leta 2028.
Preizkušali bodo številne nove zmogljivosti
Misija Artemis II bo sledila 25-dnevni misiji Artemis I, ki se je proti Luni poletela novembra 2022 in jo uspešno obkrožila. Raketa SLS bo kapsulo Orion, v kateri bodo astronavti, najprej ponesla v Zemljino orbito, od koder bodo s kapsulo nadaljevali pot v globlje vesolje.
Ob tem bodo preizkušali številne nove zmogljivosti, ki jih pri Artemis I ni bilo. Med drugim bodo morali zagotavljati stabilne temperaturne razmere za udobje ljudi, upoštevati dodatno vlago v zraku zaradi prisotnosti posadke ter poskrbeti za hrano, vodo in sanitarne sisteme. Tokrat bodo na Orionu preizkušali tudi določene vadbene naprave, piše CNN.
Nasine prioritete pri misiji Artemis II so po besedah Patty Casas Horn jasne: na prvem mestu je varnost in zdravje posadke ter njihova varna vrnitev na Zemljo. Skrb za dobro kondicijo plovila je na drugem mestu, šele za tem pa sledijo cilji misije, kot so testiranje navigacije, pogona in drugih sistemov.
Vrnili se bodo s pomočjo gravitacije
Astronavti na misiji Artemis II ne bodo vstopili v lunino orbito, temveč jo bodo obkrožili, nato pa se s pomočjo njenega gravitacijskega vpliva vrnili proti Zemlji. Prav gravitacija bo pripomogla, da se lahko posadka vrne brez posebnih manevrov, tudi če bi šlo med misijo kaj narobe.
Misija Artemis II se bo začela z dvema obhodoma okoli Zemlje, nato pa bo približno 26 ur po izstrelitvi sledil ključni manever translunarnega pospeška, ki bo plovilo usmeril proti Luni. "To je velik vžig motorjev, traja približno šest minut. Ko se to zgodi, ste že na poti nazaj na Zemljo. Luno obletite, njena gravitacija pa vas potegne okoli in usmeri nazaj proti Zemlji. Vsi čakajo prav ta veliki vžig," je dodatno pojasnila Patty Casas Horn.
