Skrivnostno okostje pod cerkvijo še naprej buri domišljijo, toda ena usodna napaka je dodobra spremenila in ogrozila potek raziskave.
Pod tlemi več stoletij stare cerkve je počivala skrivnost, ki bi lahko razkrila zadnje počivališče ene najbolj legendarnih osebnosti evropske zgodovine, a je ena sama napaka očitno za vedno izbrisala ključne odgovore. Nizozemske oblasti so sporočile, da okostja, odkritega pod cerkvijo v Maastrichtu, za zdaj ni mogoče zanesljivo povezati s Charlesom de Batzom de Castelmorejem, bolj znanim kot d'Artagnan, zgodovinsko osebnostjo, ki je navdihnila znamenitega junaka romana Trije mušketirji izpod peresa legendarnega Alexandra Dumasa.
Čeprav je odkritje marca letos pritegnilo veliko mednarodne pozornosti, so raziskovalci zdaj priznali, da je bila preiskava resno otežena zaradi napak med prvotnimi izkopavanji. Mestna uprava Maastrichta je pojasnila, da pred nujnim posegom niso bile opravljene vse potrebne arheološke dokumentacije, zaradi česar je bil del dragocenih informacij nepovratno izgubljen. Oblasti niso pojasnile, za kakšne napake dejansko gre.
"Na podlagi dosedanjih raziskav ni mogoče potrditi, da odkrito okostje pripada d'Artagnanu," so sporočili z mestne uprave. Dodali so, da izguba arheoloških podatkov bistveno omejuje možnosti za celovito razlago groba in ostankov. Kljub temu številne okoliščine še vedno vzbujajo zanimanje raziskovalcev. Charles de Batz de Castelmore, gaskonjski plemič in mušketir francoskega kralja Ludvika XIV., je umrl leta 1673 med obleganjem Maastrichta. Njegovo grobišče je vse od takrat ostalo neznano.
DNK-analiza v Münchnu žal brez odgovorov
Ko so marca letos pod ladjo cerkve, katere začetki segajo najmanj v 13. stoletje, odkrili okostje, so se hitro pojavile domneve, da bi lahko šlo prav za njegove posmrtne ostanke. Še več pozornosti je odkritje pritegnilo po poročanju lokalnih medijev, da so bile med prvimi izkopavanji storjene postopkovne napake, zaradi katerih so bili pomembni arheološki podatki izgubljeni.
Nekaj najdb sicer sovpada z zgodovinskimi zapisi o d'Artagnanovi smrti. Arheologi so v bližini reber našli delček mušketne krogle, v grobu pa tudi francoski kovanec iz ustreznega obdobja. Pomembna je tudi sama lega groba, saj je bilo okostje pokopano pod nekdanjim oltarjem. "V tistem času so bili pod oltarjem pokopani le kraljevi člani ali druge zelo pomembne osebnosti," je za britanski The Telegraph pojasnil diakon Jos Valke.
Arheolog Wim Dijkman, ki skoraj tri desetletja raziskuje morebitno lokacijo d'Artagnanovega groba, poudarja, da doslej odkrito ne nasprotuje možnosti, da bi ostanki res pripadali znamenitemu mušketirju. Raziskovalci so iz okostja odvzeli tudi dva zoba in ju poslali na analizo v München, vendar po poročanju lokalnih medijev nista vsebovala dovolj uporabnega genetskega materiala za dokončne rezultate.
Župan Maastrichta Wim Hillenaar je poudaril, da je pri nadaljnjih raziskavah potrebna potrpežljivost in predvsem znanstvena natančnost. "Če bi analiza DNK to potrdila, bi šlo za izjemno odkritje pomembnega poglavja zgodovine Maastrichta. Hkrati pa je zdaj najpomembneje, da nadaljnje raziskave potekajo skrbno in po vseh pravilih znanosti," je dejal.
Strokovnjaki poudarjajo, da bodo potrebne dodatne arheološke, zgodovinske in genetske raziskave. Za zdaj ugotovitve identitete okostja ne potrjujejo, vendar je tudi ne izključujejo. Tako ena najbolj zanimivih arheoloških ugank zadnjih let ostaja odprta, odgovor, ki bi lahko razkril zadnje počivališče legendarnega mušketirja, pa bo morda za vedno ostal skrit pod plastmi izgubljenih dokazov ...
