Arheologi so našli kovanec iz 16. stoletja, nakar se je pred njihovimi očmi razodela presunljiva zgodba o propadu, pogubi in na koncu kruti smrti.
Na severni obali Magellanove ožine v južnem Čilu, tam, kjer veter reže do kosti in morje ločuje dva oceana, so arheologi odkrili srebrni kovanec iz 16. stoletja. Na prvi pogled majhen predmet, v resnici pa ključni dokaz o enem najbolj tragičnih poskusov kolonizacije v zgodovini Španije.
Kovanec, tako imenovani real de a ocho oziroma znameniti srebrni kos osmice, znan tudi iz piratskih zgodb – je bil skovan v 16. stoletju. Marca letos so ga našli med arheološkimi izkopavanji na območju nekdanje kolonije Ciudad del Rey Don Felipe, ki jo je španska krona ustanovila leta 1584. Ta naselbina je nastala kot odgovor na dejstvo, da je angleški zasebnik Francis Drake leta 1578 uporabil Magellanovo ožino za prehod med Atlantikom in Tihim oceanom, torej v času, ko sta bili Anglija in Španija sovražnici.
Ožino je sicer že leta 1520 preplul portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan, ki je takrat plul v službi Španije. Dolga leta je bila to edina znana pomorska pot do Pacifika, zato je Španija zahtevala ozemlje na obeh straneh ožine in ga želela utrditi, da bi sovražnikom preprečila prehod.
Bolezni, lakota, skrajni mraz
Kolonija Rey Don Felipe, poimenovana po španskem kralju Filipu II., naj bi služila prav tej obrambi. Toda sanje o utrjeni postojanki na koncu sveta so se hitro spremenile v nočno moro. Od približno 350 naseljencev jih je večina v nekaj letih umrla zaradi bolezni, lakote in skrajnega mraza. Španski poskusi oskrbe so propadli, saj so ladje uničile nevihte. Ko so Angleži leta 1586 zajeli ustanovitelja kolonije Pedra Sarmienta de Gamboo, je bila usoda naselbine praktično zapečatena. Leta 1587 je posadka angleške ladje poročala, da je kraj v ruševinah, z le peščico preživelih.
Prav Sarmiento de Gamboa je v svojih zapisih opisal krščanski obred ustanovitve kolonije, med katerim je na kamen položil srebrni kovanec: običajno prakso pri ustanavljanju španskih naselbin v Novem svetu. Zdaj najdeni kovanec so arheologi odkrili prav na kamnu v podzemnih temeljih prve cerkve v koloniji. Zgodovinski viri omenjajo, da je bilo cerkva morda več.
"To odkritje predstavlja redko in močno točko srečanja med pisnimi viri in arheološkimi dokazi," je za Live Science povedala vodja projekta Soledad González Díaz, zgodovinarka z univerze Bernardo O'Higgins v Santiagu. Po njenih besedah najdba ne potrjuje le lokacije ključnih struktur v naselbini, temveč odpira nove možnosti za rekonstrukcijo njene prostorske organizacije.
Usodna je bila že prva zima
Raziskovalci so že leta 2019 na podlagi Sarmientovih zapisov na tem območju odkrili dva bronasta topova, nova najdba pa dodatno potrjuje njegovo natančnost. Arheolog Francisco Garrido iz čilskega narodnega muzeja naravne zgodovine je pojasnil, da so območje kartirali z detektorji kovin in geolokacijskimi instrumenti, kar jim je omogočilo, da so natančno določili lokacijo podzemnega kamna in kovanca. "Zdaj lahko z gotovostjo vemo, kje je stala cerkev, in od tam lažje določimo položaj drugih struktur," je dejal.
Arheolog Simón Urbina z južne univerze v Čilu je poudaril, da kovanec potrjuje zemljevid kolonije, ki ga je izdelal Sarmiento de Gamboa, vendar druge strukture še niso v celoti arheološko potrjene. Dokazi o kočah, cerkvah in obrambnih palisadah za zdaj ostajajo delno nejasni, zato bodo potrebna nadaljnja izkopavanja.
Raziskave so pokazale tudi, da so območje pred prihodom Špancev in po njihovem propadu naseljevali domorodci, kar kaže, da so kolonisti lokacijo izbrali v upanju, da bodo tam lažje preživeli. Toda že prva zima je bila usodna. Po besedah Urbina je morala ostro podnebje hudo prizadeti odraslo populacijo, ki je prispela iz Španije in naj bi se preživljala z lovom na neznanem ozemlju.
