Naši predniki so nebo poznali neprimerno bolje, kot smo si lahko mislili ...
Globoko v vrsticah starodavnega majevskega kodeksa se skriva matematična skrivnost, ki je stoletja begala tudi najboljše znanstvenike sodobnega časa. Toda nova raziskava je zdaj razkrila, da so Maji dejansko že v 12. stoletju ustvarili izjemno natančen sistem za napovedovanje sončnih in luninih mrkov, ki je tako natančen, da pravilno deluje še danes - skoraj devet stoletij kasneje! Odkritje je bilo objavljeno v prestižni znanstveni reviji Science Advances.
Raziskovalci so se osredotočili na Dresdenski kodeks, eno redkih ohranjenih majevskih knjig, ki je nastala okoli leta 1200. Dolga desetletja so strokovnjaki menili, da njen 405-mesečni cikel preprosto beleži lunine faze, toda nova analiza kaže, da gre za sofisticiran lunarni koledar, zasnovan za napovedovanje mrkov in ujemanje z verskimi dogodki.
Znanstveniki so ugotovili, da so majevski varuhi dni, kot so se imenovali njihovi astrologi, s pomočjo natančnega opazovanja neba in zapletenih matematičnih izračunov uspeli ustvariti tabelo, ki je napovedovala vsak sončni mrk na območju majevske civilizacije, in to celo več kot 700 let vnaprej.
"Kombinacija matematike, astronomije in religije je bila pri Majih izjemna. Tabela v kodeksu ni bila le zapis preteklih pojavov, temveč popoln model prihodnosti," pojasnjujejo avtorji študije. Dresdenski kodeks na osmih straneh prikazuje 69 ciklov mladih lun, ki se popolnoma ujemajo s t. i. sarosovim in inexovim ciklom mrkov - istima vzorcema, ki ju uporabljajo tudi sodobni astronomi. Ob primerjavi z dejanskimi podatki o mrkih med leti 350 in 1150 so znanstveniki ugotovili, da je majevski sistem osupljivo natančen in skoraj brez napak.
Za Maje pa mrki niso bili le nebesni pojavi, temveč sporočila bogov. Vsak je pomenil opozorilo, preobrazbo ali božansko čustvo. In zdaj, ko znanost razkriva, da so njihovi "napovedniki teme" resnično delovali, se zdi, da so starodavni astronomi razumeli nebo bolje, kot smo si kdajkoli mislili.
