Na oddaljenem pobočju, kjer so vetrovi stoletja šepetali pozabljene zgodbe, so znanstveniki odkrili vzorec, ki bi lahko razkril enega največjih arheoloških misterijev človeške zgodovine.
Več kot 5200 popolno poravnanih lukenj, vklesanih v goro Monte Sierpe v južnem delu perujskih Andov, že skoraj stoletje buri domišljijo arheologov. Zdaj pa so raziskovalci s pomočjo dronov in sodobnih analiz odkrili presenetljivo razlago: luknje naj bi nekoč služile trgovanju, davkom in prvim oblikam računovodstva, starim več kot 700 let.
Monumentalno najdišče, dolgo 1,5 kilometra, domačini poznajo že stoletja, znanost pa je tja prvič pokukala v 30. letih prejšnjega stoletja. Vendar je šele sodobna tehnologija omogočila, da so strokovnjaki z univerze v Južni Floridi in univerze v Sydneyju s pomočjo posnetkov iz zraka opazili matematične vzorce. Luknje so bile razporejene v natančne bloke, podobno kot so Inki razporejali svoje vozle na vrveh, t. i. khipuse, ki so služili kot nekakšne evidence in popisi.
Analize so pokazale, da so bile luknje pogosto obložene z rastlinskimi materiali, v njih pa so našli pelod koruze in trstičja, kar nakazuje, da so ljudje vanje odlagali pridelke ali blago. Ti podatki podpirajo domnevo, da je bil Monte Sierpe nekoč velikanski trg ali zbirno mesto, kjer so prebivalci kraljestva Chincha in pozneje inkovskega imperija izmenjevali dobrine ali plačevali davek v naravi.
"Naši podatki nakazujejo, da so domača plemena redno oblagala luknje s trstičjem in vanje odlagala blago, verjetno v pletenih košarah ali zavitkih," pojasnjuje arheolog Jacob Bongers z univerze v Sydneyju. Znanstveniki verjamejo, da je bil ta kraj zgrajen med letoma 1000 in 1400, ko je območje naseljevalo več kot 100.000 ljudi. Kasneje so ga Inki prevzeli in uporabili za zbiranje davkov od okoliških skupnosti. Tudi sama razporeditev lukenj naj bi odražala natančen sistem vodenja evidence: posamezni bloki z različno številom jam naj bi predstavljali različne vrste ali količine blaga, ki so jih ljudje prinašali z različnih območij.
"Naše ugotovitve širijo razumevanje predkolonialne trgovine in izmenjave," dodaja Bongers. "Monte Sierpe je dokaz, da so starodavne andske družbe razvile zapletene načine računovodstva in organizacije daleč pred prihodom Evropejcev."
