Ščipali so se v lica, saj nihče ni mogel verjeti, da je res, kar vidijo: arheologi na dnu morja odkrili osupljiv zaklad

26. 2. 2026, 19:00 | E. Č.
Fotografija je simbolična. (foto: Profimedia)
Fotografija je simbolična.
Profimedia

Na morskem dnu je več kot 600 let v tišini počivala neokrnjena časovna kapsula, katere skrivnostni tovor zdaj razkriva že davno tega pozabljeno zgodbo ...

V vodah ob Singapurju so arheologi odkrili najstarejšo razbitino, kar jih je bilo doslej najdenih na tem območju: staro ladjo iz 14. stoletja, ki je prevažala približno 3,8 tone keramičnega tovora. Med najdbami izstopa največja doslej odkrita zbirka modro-belega porcelana iz obdobja dinastije Yuan, kar jih je bilo kdaj najdenih na eni sami potopljeni ladji.

Razbitina, poimenovana Temasek, po starodavnem imenu današnjega Singapurja, ponuja izjemen vpogled v trgovske poti in kulturne povezave 14. stoletja. Med najdenimi predmeti so porcelan iz slovitega središča Jingdezhen, zeleno glazirana keramika Longquan, bel porcelan Dehua, izdelki s prosojno modrikasto glazuro ter skladiščne posode iz pokrajine Fujian. Kakovost keramike je, kot je zapisal raziskovalec Michael Flecker iz singapurske ustanove HeritageSG, v številnih primerih vrhunska.

Modro-beli porcelan, ki predstavlja približno 300 kilogramov celotnega tovora, je sicer po teži obsegal manj kot štiri odstotke, vendar je vključeval več kot 2350 črepinj ter več skoraj povsem ohranjenih kosov. Najpogostejša oblika so bile sklede, med motivi pa prevladujejo mandarinaste race v lotosovem ribniku, šopki lotosovih cvetov, zmaji, feniksi, čaplje, zajci ter bogato stilizirane rastline, vse v živih odtenkih modre barve.

Prav ti motivi so omogočili natančnejše datiranje razbitine. Modro-beli porcelan so začeli izdelovati v Jingdezhenu med poznimi dvajsetimi in zgodnjimi tridesetimi leti 14. stoletja. Cesar Wenzong je med letoma 1328 in 1332 motiv vodnih ptic, zlasti mandarinaste race v lotosovem ribniku, razglasil za izključno cesarskega. Ko je leta 1340 oblast prevzel cesar Shundi, je omejitve odpravil, kar pojasnjuje množično prisotnost tega motiva na najdenih kosih. Ob upoštevanju tudi zgodovinskih pretresov, kot je upor rdečih turbanov, ki je leta 1352 za dalj časa zaprl cesarske peči, raziskovalci ocenjujejo, da je ladja najverjetneje potonila med letoma 1340 in 1352.

Čeprav se trup ladje ni ohranil, okoliščine nakazujejo, da je šlo za kitajsko džonko, tradicionalno trgovsko plovilo. Analiza oblik in velikosti porcelana kaže, da tovor ni bil namenjen Bližnjemu vzhodu ali Indiji, kjer so bile priljubljene drugačne dimenzije in vzorci, temveč prav Temaseku. To odkritje krepi domnevo, da je bil Singapur že v 14. stoletju pomembno trgovsko središče, precej bolj razvito, kot so domnevali doslej.

Raznolikost najdenih predmetov kaže na preplet vsakdanjih, elitnih in obrednih izdelkov, ki so jih uporabljali prebivalci takratnega mesta. Ta izjemno natančno datirana zbirka zdaj predstavlja dragoceno referenčno točko za primerjavo z drugimi, manj jasno opredeljenimi najdbami iz obdobja dinastije Yuan.

Življenje v Sloveniji ni mačji kašelj: Mehičanka si teh slovenskih besed nikakor ne more zapomniti