V Sredozemlju so bili priča dogodku, kakršnega človeštvo še ni videlo.
Mesinski preliv se je v zadnjih dneh zapisal v meteorološko in oceanografsko zgodovino. Med najmočnejšo fazo ciklonske nevihte z imenom Harry je merilna boja zabeležila val, visok kar 16,66 metra, kar predstavlja najvišjo instrumentalno izmerjeno višino posameznega vala v Sredozemlju doslej. Podatek je objavil specializirani portal Surfer, potrdili pa so ga tudi italijanski in malteški meteorološki viri.
Meritev je bila opravljena v morskem koridorju med Portopalo di Capo Passero na jugu Sicilije in Malto, območju, ki že sicer slovi kot eno najbolj izpostavljenih in nepredvidljivih morskih območij v regiji. Prav tam je boja italijanske nacionalne mreže za merjenje valov zaznala maksimalno višino posameznega vala, tako imenovani Hmax, ki je s 16,66 metra presegel vse dosedanje zabeležene vrednosti v Sredozemskem bazenu.
Nevihta Harry je sicer na širšem območju povzročila obsežno škodo. Od Malte do Korzike in vse do Katalonije so poročali o poplavah, podrtih drevesih in poškodovani obali, povprečne višine valov pa so marsikje dosegle do 6 metrov. A prav ta en sam, izjemen val je tisti, ki je strokovno javnost pustil brez besed in Mesinski preliv potisnil v znanstvene anale.
Do zdaj je rekord najvišjega vala v Sredozemlju pripadal nevihti Gloria, ki je januarja 2020 pri Balearih ustvarila val z maksimalno višino približno 14,22 metra. Takrat so zabeležili tudi izjemno visoko povprečno višino valov, a novi podatek iz Mesinskega preliva to mejo občutno presega in postavlja nov referenčni prag za ekstremne razmere v tem delu sveta.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da gre pri takšnih rekordih izključno za najvišjo instrumentalno izmerjeno vrednost v obdobju sistematičnih meritev. To pomeni, da valovi podobnih ali celo večjih razsežnosti v preteklosti niso izključeni, a jih brez sodobnih merilnih sistemov preprosto ni bilo mogoče zabeležiti.
