Evropske inštitucije se na dogajanje uradno še niso odzvale.
Na vzhodnem krilu zveze Nato so v torek, 3. novembra, zaznali obsežne motnje satelitske navigacije. Zemljevid, ki ga je objavil projekt ItaMilRadar, prikazuje izrazito koncentracijo motenj, ki poteka od Baltskega do Črnega morja, predvsem na območjih ob Rusiji, Belorusiji in Ukrajini.
Dogajanje vzbuja zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic za varnost letalskega prometa, hkrati pa odpira številna vprašanja o novih oblikah elektronskega bojevanja.
Zemljevid motenj objavila neodvisna specializirana organizacija
Neodvisen italijanski raziskovalni projekt ItaMilRadar, ki je specializiran za spremljanje in analizo vojaškega letalskega prometa ter premikov vojaških plovil, je zemljevid objavil na podlagi podatkov platforme AirNav Radar.
Zemljevid prikazuje motnje satelitske navigacije, ki so bile opazne 3. novembra 2026, in so bile najizrazitejše na območju Kaliningrada, vzhodne Poljske, baltskih držav, Romunije in Bolgarije ter nad zahodnim delom Črnega morja. Kot poročata specializirana portala Militarnyi in Defence Blog, zemljevid kaže širok pas motenj vzdolž vzhodne meje Nata, vendar pa sam po sebi ne razkriva njihovega izvora ali povzročitelja.
Ob tem je treba poudariti, da ItaMilRadar ni uradna vojaška ali Natova organizacija, temveč neodvisen projekt, ki na podlagi javnih podatkov spremlja in razlaga vojaške dejavnosti.
Dve obliki motenja signalov GPS
Strokovnjaki razlikujejo med dvema glavnima oblikama motenj satelitske navigacije. Prva se imenuje jamming (motenje signala). Gre za preglasitev satelitskih signalov, ki povzroči, da navigacijske naprave težje določajo položaj.
To je mogoče doseči z motilnim oddajnikom, ki oddaja radijske signale na frekvencah, ki jih uporabljajo satelitski navigacijski sistemi. Močnejši lokalni radijski signal jih lahko preglasi, ker so signali, ki prihajajo s satelitov, na Zemlji zelo šibki. Zemljevid motenj signala je sicer objavljen tudi na spletnem portalu Flightradar24.
Druga oblika motenj satelitske navigacije je spoofing (ponarejanje signala). Ta povzroči, da naprave prejemajo lažne signale, ki lahko prikazujejo napačno lokacijo.
Spoofing je tehnično zahtevnejši, saj namesto preglasitve pravih satelitskih signalov sistem oddaja umetno ustvarjene signale, ki posnemajo pristne navigacijske podatke. Če jih sprejemnik sprejme kot verodostojne, lahko izračuna napačen položaj, hitrost ali čas.
Pri jammingu torej navigacijski sistem izgubi zanesljiv signal, pri spoofingu pa je zaveden z lažnimi podatki.
Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) opozarja, da lahko takšne motnje povzročijo navigacijske napake, lažna opozorila v pilotskih kabinah in potrebo po spremembi načrtovanih poti leta. Letala sicer uporabljajo tudi druge navigacijske sisteme, vendar tovrstne motnje dodatno obremenjujejo posadke in kontrolo zračnega prometa.
V preteklosti že obtožbe proti Rusiji
Pozornost se zaradi geografske razporeditve motenj usmerja predvsem proti Rusiji, ki v vojni z Ukrajino uporablja tudi sredstva elektronskega bojevanja.
Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je oktobra 2025 zaradi ponavljajočega se motenja satelitske navigacije, ki je vplivalo na letalski promet v severni in vzhodni Evropi, že obtožila Rusijo. Njihove ugotovitve so temeljile na dokazih več evropskih držav, kot so Poljska, Finska, Švedska in baltske države.
Kljub temu za motnje, prikazane na najnovejšem zemljevidu, ni mogoče zanesljivo določiti povzročitelja zgolj na podlagi njihove geografske razporeditve. Za določitev konkretnega izvora bi morali opraviti dodatne tehnične meritve in jih neodvisno potrditi.
Kako se na to odziva Evropa?
EASA in EUROCONTROL sta marca 2026 predstavila skupni akcijski načrt za zmanjševanje tveganj zaradi motenj satelitske navigacije, saj te predstavljajo vse večji izziv za evropsko letalstvo, pa tudi za pomorski promet, hkrati pa kažejo na vse večji pomen elektronskega bojevanja v sodobnih varnostnih razmerah.
Najnovejši podatki hkrati opozarjajo, da težava ni omejena neposredno na območje vojne v Ukrajini, temveč sega vzdolž velikega dela vzhodnega krila Nata. Evropske letalske oblasti zato poudarjajo pomen stalnega spremljanja razmer, alternativnih navigacijskih sistemov in sodelovanja med državami.
Evropske institucije kljub navedbam neodvisnih organizacij o dogajanju v torek, 3. novembra, za zdaj niso javno potrdile izvora obsežnih motenj satelitske navigacije vzdolž vzhodnega krila Nata in se nanje še niso neposredno odzvale.
