Vsem je takoj postalo jasno, da gre za nekaj presunljivega.
Arheologi so na jugu Mehike odkrili kar 1400 let staro grobnico zapoteške civilizacije, ki jo je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum označila za najpomembnejše arheološko odkritje zadnjega desetletja. Najdba v kraju San Pablo Huitzo v zvezni državi Oaxaca sega v obdobje okoli leta 600 in razkriva izjemno umetniško ter simbolno bogastvo ene najstarejših mezoameriških kultur.
Že vhod v grobnico daje slutiti, da ne gre za običajen pokop. Nad njim se dviga kamnita skulptura sove, v katere kljunu je izklesana človeška glava, najverjetneje upodobitev pokojnika. Pri Zapotekih je bila sova močan simbol noči, podzemlja in smrti, zato njena prisotnost nakazuje globoko ritualni pomen prostora.
Notranjost grobnice je obdana z bogato poslikanimi stenami in reliefi. Ob vhodu sta upodobljeni človeški figuri, ki v rokah držita obredne predmete in naj bi delovali kot varuha groba. Osrednji mural v notranjosti prikazuje procesijo, ki nosi kopal, smolo, uporabljeno v obrednem kadilu, in je izveden v toplih in živih odtenkih okra, bele, zelene, rdeče in modre barve.
Po navedbah mehiškega nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino gre za izjemno redko ohranjen primer zapoteške grobne arhitekture in ikonografije. Najdišče pa je hkrati zelo ranljivo. Stene so v stoletjih poškodovale drevesne korenine, insekti in spremembe temperature ter vlage, zato trenutno multidisciplinarna ekipa strokovnjakov izvaja nujne konservatorske posege.
