Nenavadna najdba jih je povsem zmedla.
Pod ulicami Jeruzalema, mesta, kjer se zgodovina in miti že tisočletja prepletajo skoraj brez meje, so arheologi naleteli na nekaj, česar ne znajo povsem razložiti niti sami. Med rutinskimi izkopavanji so odkrili skrivnostni podzemni predor, ki naj bi pod površjem segal skoraj 50 metrov daleč. In čeprav so raziskovalci vajeni presenečenj, priznavajo, da jih je tokrat odkritje pustilo brez jasnih odgovorov.
Arheologi so predor odkrili med pripravami na novo stanovanjsko gradnjo v bližini kibuca Ramat Rachel pri Jeruzalemu. Sprva je vse kazalo na običajno votlino, kakršne na tem območju niso redke. Toda nato se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
"Izkopavali smo na precej skalnatem in odprtem terenu, ko smo nenadoma naleteli na naravno kraško votlino," sta pojasnila dr. Sivan Mizrahi in Zinovi Matskevich iz izraelskega urada za starine, ki vodita raziskavo, in dodala: "Na naše veliko presenečenje se je med nadaljnjimi izkopavanji votlina razvila v dolg podzemni predor." Raziskovalci poudarjajo, da je del tunela še vedno zasut, zato skriva še številne neodkrite dele. Prav zato pravijo, da predor "še ni razkril vseh svojih skrivnosti".
Podzemni prehod meri približno 50 metrov v dolžino, na nekaterih mestih pa dosega skoraj pet metrov višine in okoli tri metre širine. Takšne dimenzije kažejo, da ni šlo za naključno votlino, temveč za izjemno zahteven gradbeni projekt, ki je zahteval natančno načrtovanje, tehnično znanje in veliko delovne sile. Posebej osupljivo je dejstvo, da so sledovi izkopavanja v notranjosti neverjetno natančni in premišljeni.
Največja skrivnost pa ostaja starost predora. Arheologi za zdaj ne morejo določiti, kdaj je nastal. Prav tako niso prepričani, čemu je služil. Najprej so domnevali, da gre za starodavni vodni kanal ali povezavo do izvira, vendar so to teorijo hitro skoraj povsem ovrgli. Na stenah ni sledov vodne erozije, v bližini pa ni nobenega vodnega vira.
Preučevali so tudi možnost, da bi bil predor namenjen kmetijstvu ali industrijski dejavnosti, a njegova nenavadna velikost in zasnova teh razlag ne podpirata povsem. Trenutno najbolj verjetna teorija govori o pridobivanju kamna ali proizvodnji apna. To domnevo podpirajo prezračevalni jaški, vklesani v strop, ter ostanki kamnolomskega materiala, najdeni v notranjosti.
Še dodatno skrivnostnost celotni zgodbi dajejo bližnje arheološke ostaline iz železne dobe. Zaradi njih nekateri raziskovalci domnevajo, da bi bil predor lahko precej starejši, kot kaže njegova presenetljivo dovršena konstrukcija.
Odkritje je prišlo v javnost ravno v času praznovanja dneva Jeruzalema, kar je celotnemu primeru dodalo skoraj simbolično noto. Izraelski urad za starine je ob tem zapisal, da mesto vsak dan znova razkriva neverjetne zgodovinske plasti: "Običajno imamo za svoja odkritja razlage, toda včasih, kot v tem primeru, tudi sami obstanemo osupli in začudeni."
