Prebivalcem so razkopane ulice prinesle predvsem prometni kaos in obilico slabe volje, toda 6 metrov pod eno najpomembnejših mestnih avenij so gradbinci naleteli na nekaj, na kar jih nihče ni mogel pripraviti.
Obsežna obnovitvena dela na aveniji Rustaveli, osrednjem in enem najbolj prepoznavnih bulvarjev gruzijske prestolnice Tbilisi, so poskrbela za precej več kot nove prehode za pešce in sodobnejšo prometno ureditev. Približno šest metrov pod današnjim mestom so med gradbenimi deli naleteli na ostanke keramične delavnice in številne fragmente lončenine iz 10. oziroma 11. stoletja.
Ironija odkritja ni ušla prebivalcem. Dela na aveniji Rustaveli so se začela poleti, njihov namen pa je ureditev prehodov za pešce, izboljšanje prometne signalizacije in izvedba drugih posodobitev. Toda prenova je s seboj prinesla prometni kaos, velike izkope in razdrobljeno opeko, med katero se morajo prebivalci vsakodnevno prebijati skozi središče mesta. Kar je za meščane postalo neprijetna ovira, je za arheologe ustvarilo redko priložnost. Pod eno najprometnejših sodobnih ulic so lahko pogledali v plasti mesta, ki so bile stoletja skrite.
6 metrov globoko se je pojavil drugačen Tbilisi
Odkritje keramične delavnice za Davida Lordkipanidzeja, direktorja gruzijskega narodnega muzeja, ki stoji le streljaj od arheološkega najdišča, pravzaprav ni bilo veliko presenečenje. Kot je poudaril, je Tbilisi izjemno bogat z arheološkim gradivom, zato je povsem logično pričakovati ostanke delavnic iz različnih zgodovinskih obdobij.
Prve analize ornamentov na najdeni keramiki kažejo, da predmeti izvirajo iz časa med 10. in 11. stoletjem. To je bilo obdobje, ko je bil Tbilisi pod arabsko oblastjo, hkrati pa je bil pomembno trgovsko vozlišče na poteh, ki so povezovale različne dele Azije in Evrope.
An ancient pottery workshop, along with impressive artefacts, has been unearthed in front of the Georgian Parliament palace during the renovation of Tbilisi’s famed main thoroughfare, the Shota Rustaveli Avenue.
— Shalva Papuashvili 🇬🇪 (@shpapuashvili) September 2, 2026
By early estimates, the workshop belongs to X-XI centuries, when… pic.twitter.com/lnEs5K0dpD
Najdene fragmente bodo zdaj prenesli v Narodni muzej, kjer jih bodo strokovnjaki podrobneje pregledali in opravili tudi 3D-skeniranje. Šele nadaljnje analize bodo omogočile natančnejšo rekonstrukcijo predmetov in njihovega zgodovinskega konteksta. Toda že kraj odkritja sam po sebi pripoveduje pomemben del zgodbe.
Mesto, skozi katero so stoletja prihajali različni svetovi
Srednjeveške gruzijske kronike nastanek Tbilisija postavljajo v 4. stoletje, v obdobje vladavine Vahtanga I., ki je vladal kraljestvu Kartli na območju današnje vzhodne Gruzije. V naslednjih stoletjih je mesto postajalo vse pomembnejše, njegova lega pa je pomenila, da je bilo nenehno izpostavljeno političnim, gospodarskim in kulturnim vplivom različnih imperijev.
V srednjem veku je Tbilisi cvetel, vendar se je oblast nad njim večkrat zamenjala. Med drugim je bil povezan z omajadskim kalifatom s središčem v Damasku, abasidskim kalifatom iz Bagdada in pozneje z mogočnim seldžuškim imperijem. "Tbilisi je bil vedno večkulturen," poudarja Lordkipanidze. Obenem je bil pravo regionalno središče, še posebej pomembna pa je bila njegova gospodarska vloga.
Prav zato keramika, odkrita pod avenijo Rustaveli, ni le zbirka starih razbitih posod. Delavnica kaže na vsakdanje življenje in gospodarsko dejavnost mesta v obdobju, ko so skozenj potovali ljudje, blago, ideje in kulture z različnih koncev takratnega sveta. Poznejša zgodovina Tbilisija ni bila nič manj burna. Zaporedna osvajanja Mongolov, Perzijcev in Rusov so pustila sledove, ki so še danes vidni v podobi gruzijske prestolnice. Nad reko Kuro, ki iz Kavkaza teče proti Kaspijskemu morju, se po pobočjih vrstijo tudi propadajoče hiše iz 19. stoletja – še ena plast mesta, v katerem različna stoletja stojijo skoraj drugo ob drugem.
Pod ulicami ne teče samo zgodovina
Tbilisi pa pod površjem skriva še nekaj drugega. Že njegovo ime, ki v gruzijščini pomeni približno topel kraj, je povezano z vročimi žveplenimi vodami, ki izvirajo v gorah okoli mesta. Voda ustvarja manjše tokove, ki tečejo tudi pod mestnimi ulicami. Nekateri od njih so zaradi sedanjih gradbenih del na aveniji Rustaveli ponovno postali vidni. Obnova je tako na površje oziroma pogled meščanov hkrati pripeljala naravno in zgodovinsko podzemlje gruzijske prestolnice.
Nad vsem tem se nadaljuje boj s časom. Mestne oblasti so prebivalcem obljubile, da bo prenovljena avenija po zaključku del "dobro organizirana in sodobna", delavci pa delajo tudi ponoči, saj želijo projekt končati do novembra. Toda obnova ima še eno, precej manj prijetno razsežnost. Mestna uprava je pod pritiskom, naj razišče trditve, da naj bi med globokimi izkopi na aveniji naleteli tudi na azbest. Medtem ko arheologi preučujejo predmete, ki so pod zemljo varno preživeli skoraj tisočletje, morajo pristojni tako odgovoriti tudi na vprašanja o morebitnih sodobnih zdravstvenih tveganjih, ki jih je odprla prenova.
