Mračne napovedi za prihodnost: do leta 2050 bo velik delež prebivalstva ...

Napovedi niso prav nič spodbudne: do leta 2050 naj bi ljudje, starejši od 65 let, predstavljali kar 40 odstotkov prebivalstva v posameznih delih vzhodne Azije in Evrope, poroča portal Nova.rs. Ljudje v razvitem svetu namreč živijo dlje, premožnejši pa imajo vse manj otrok. V teh državah danes imeti otroka ni več družbena nuja, temveč osebna izbira, zato se ljudje vse pogosteje odločajo tudi za življenje brez otrok.

Če smo se tako desetletja zanašali na delovno sposobno prebivalstvo, ki pomaga spodbujati ekonomsko rast, nas zaradi izrazitega staranja prebivalstva v desetletjih, ki so pred nami, čakajo drugačni izzivi.

Strokovnjaki namreč napovedujejo, da bo treba področja, ki jih mnoge bogate države jemljejo za samoumevne, na primer področje pokojnin, upokojitvene starosti ali stroge migrantske politike, temeljito prenoviti, da bodo sploh še vzdržna.

Ravno tako bodo države, ki so trenutno najbogatejše, po mnenju ekonomistov predstavljale le manjši delež svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).  

To bo precejšen preobrat za Evropo, ZDA, Kitajsko in druga velika gospodarstva, ki imajo največ delovno sposobnih ljudi na svetu. Po napovedih Združenih narodov bo v prihodnosti največ delovne sile v južni in jugovzhodni Aziji, v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Ta sprememba bi lahko preoblikovala gospodarsko rast in geopolitično razmerje moči.

Napovedi denimo pravijo, da se bo število delovno spodobnih prebivalcev v Južni Koreji in Italiji, dvema državama, ki spadata med najstarejše na svetu, do leta 2050 zmanjšalo za kar od 10 do 13 milijonov ljudi.

V Južni Koreji bodo tako imeli na štiri delovne sposobne odrasle osebe kar tri osebe, starejše od 65 let. Poleg Južne Koreje in Italije bosta imeli največ starega prebivalstva še Japonska in Španija.

Še najbolje kaže Združenim državam Amerike in Avstraliji, ki bosta zaradi nekoliko višjih stopenj rodnosti in več priseljevanja leta 2050 mlajši od večine premožnih držav. Po predvidevanjih Združenih narodov bo tedaj v teh dveh državah 65-letnikov za malo manj kot 24 odstotkov prebivalstva, kar je seveda veliko več kot danes, a še vedno malo v primerjavi z večino premožnejših držav v Evropi in vzhodni Aziji, kjer bo ta delež najmanj tridesetodstoten.

Spremembe ne bodo lahke

Stare in premožne države torej čaka prestrukturiranje nekaterih družbenih temeljev, na primer migrantske in upokojenske politike. To sicer ne bodo enostavne spremembe, kajti po poročanju New York Timesa je v Franciji nedavno protestiralo več kot milijon ljudi zaradi dviga starostne meje za upokojitev z 62 na 64 let.

Ravno tako desničarska gibanja podpihujejo strah ljudi pred migranti, čeprav bi bilo zaradi dejstva, da bodo nekatere države kmalu imele preveč starih ljudi, druge pa več mladih, smiselno, da se meje odpirajo.

Problematična točka so tudi pokojninski sistemi - države z nižjimi prihodki se namreč težje soočajo s staranjem prebivalstva. Države bodo morale tako sproti ugotavljati, kakšen pokojninski sistem potrebujejo, da bi čim večjemu deležu prebivalstva omogočili enotno finančno podporo v starosti.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije