Satelitski pogled na Tihi ocean je razkril spremembo, ki je s prostim očesom skoraj nevidna, vendar bi lahko bile njene posledice naravnost uničujoče.
NASA je v vzhodnem delu Tihega oceana zaznala zaskrbljujoče zmanjšanje količine fitoplanktona, ki ga znanstveniki povezujejo s pojavom El Nino. Spremembo je junija letos zabeležil satelit PACE, primerjava s podatki iz junija 2025 pa kaže, kako izrazit vpliv ima lahko spreminjanje razmer v oceanu na enega najpomembnejših temeljev morskega ekosistema.
Fitoplankton sestavljajo drobni organizmi, ki živijo v zgornjih, s svetlobo obsijanih plasteh oceanov in predstavljajo osnovo velikega dela morske prehranjevalne verige. Njihovo zmanjševanje zato ni pomembno zgolj samo po sebi. Če jih je manj, je manj hrane za zooplankton, posledice pa se lahko nato širijo navzgor po prehranjevalni verigi.
V običajnih razmerah pasati, stalni tropski vetrovi, ki večino leta pihajo iz subtropskih območij proti ekvatorju, potiskajo tople površinske vode Tihega oceana proti zahodu. S tem omogočajo, da se predvsem v vzhodnem delu oceana iz globin proti površju dvigajo hladnejše vode, bogate s hranili. Prav ta hranila omogočajo razcvet fitoplanktona.
Pojav se bo nadaljeval tudi v letu 2027
El Nino ta mehanizem poruši. Ko pasati oslabijo, se na površju začne kopičiti debelejša plast tople vode. Ta deluje kot nekakšna pregrada, ki otežuje dvig hladnejše in s hranili bogate vode iz globin. Fitoplankton tako ostane brez dela snovi, ki jih potrebuje za rast, kar se kaže tudi v zmanjšani koncentraciji klorofila v oceanu.
Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) je stopnjo opozorila zvišala na El Nino Advisory, pri čemer ocenjuje, da obstaja 97-odstotna verjetnost, da se bo pojav nadaljeval vse do prvih mesecev leta 2027.
Če se bodo trenutne razmere nadaljevale, bi lahko sledil širši ekološki domino učinek. Manj fitoplanktona pomeni manj hrane za zooplankton, od njega pa so neposredno ali posredno odvisne številne vrste rib. Spremembe se lahko nato prenesejo na morske ptice in sesalce ter druge živali, ki so odvisne od produktivnosti oceana.
V nevarnosti zato ni zgolj biotska raznovrstnost. Posledice lahko občutijo tudi gospodarske dejavnosti, predvsem komercialni ribolov na območjih, ki so v običajnih razmerah izjemno bogata s hranili. Prvi resni gospodarski ukrepi so že vidni ob obalah Južne Amerike. Perujsko ministrstvo za proizvodnjo je ustavilo ribolov sardelam podobnih inčunov oziroma perujskih sardonov v severnem in osrednjem delu svojega ribolovnega območja.
Najmanjša kvota v zadnjem desetletju
Odločitev je še posebej pomembna za Peru, kjer ima ulov teh rib ključno vlogo v industriji proizvodnje ribje moke in ribjega olja. Prvotno določena ribolovna kvota je znašala 1.914.049 ton, kar je po navedbah v izhodiščnem poročilu najmanjša kvota v zadnjem desetletju.
NASA medtem dogajanje spremlja s satelitom PACE, ki lahko z meritvami sprememb barve oceana znanstvenikom zagotavlja podatke o količini in razporeditvi fitoplanktona. Prav sposobnost zaznavanja razmeroma subtilnih sprememb v barvi morske površine omogoča spremljanje procesov, ki bi jih bilo na tako velikem območju z meritvami zgolj na morju bistveno težje zaznati. Takšno spremljanje naj bi bilo še posebej pomembno v drugi polovici leta 2026, ko bodo znanstveniki pozorno opazovali nadaljnji razvoj El Nina in njegove učinke na Tihi ocean.
Kombinacija Nasinih satelitskih opazovanj in podnebnih napovedi NOAA tako nakazuje, da bi bili lahko prihodnji meseci za morske ekosisteme zelo pomembni. Mednarodna znanstvena skupnost bo zato podrobno spremljala predvsem obnašanje tropskih oceanskih tokov.
