Umrl slavni astronavt, ki je tlakoval pot pristanku na Luni: na njegovi vesoljski misiji je človek prvič zapustil orbito Zemlje

V 96. letu starosti je umrl nekdanji ameriški astronavt vesoljske agencije Nasa Frank Borman, je sporočila Nasa. Borman je umrl v torek v Billingsu v ameriški zvezni državi Montana. Bil je poveljnik misije Apollo 8, s katero so ljudje prvič zapustili orbito Zemlje, obkrožili Luno in se nato varno vrnili na Zemljo.

V vesolje poleteli daljnega leta 1968

Upravitelj Nase Bill Nelson se Bormana spominja kot "enega najboljših v Nasi" in "pravega ameriškega junaka", ki je bil resnično predan svojemu delu. "Njegovo ljubezen do letalstva in raziskovanja je presegala le ljubezen do žene Susan. Frank se je zavedal moči, ki jo ima raziskovanje pri združevanju človeštva," je dodal.

Misija Apollo 8 je bila druga misija v okviru programa, ki je bil namenjen ameriškemu pristanku na Luni. Raketa z astronavti Frankom Bormanom, Jamesom Lovellom in Williamom Andersom je v vesolje poletela 21. decembra 1968.

Tlakovali pot pristanku na Luni

To je bila prva misija, med katero so ljudje zapustili orbito Zemlje, obkrožili Luno in se nato varno vrnili na Zemljo. Borman, Lovell in Anders so bili prvi ljudje, ki so vstopili v gravitacijsko polje drugega nebesnega telesa in ga tudi obkrožili. Pristali sicer niso, saj je bila misija namenjena navigacijskemu preizkusu, ali so sploh sposobni doseči Luno.

Njihov dosežek pa je pomembno tlakoval pot misiji Apollo 11, s katero so Američani 20. julija 1969 izpolnili cilj tedaj že pokojnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da bo do konca 60. let dvajsetega stoletja človek pristal na Luni. Borman, Lovell in Anders so Zemljin naravni satelit desetkrat obkrožili, za kar so porabili 20 ur. Bili so tudi prvi, ki so videli Luno od blizu in videli so tudi njeno od Zemlje oddaljeno stran oziroma 'temno stran'.

Nastala znamenita fotografija Zemlje

Ko so četrtič obkrožili Luno, so opazili vzhajanje Zemlje nad Luninim obzorjem. "O Bog, poglejte si ta prizor! Tu vzhaja Zemlja! Kako lepo!" je takrat dejal poveljnik misije Borman. Anders pa je hitro pograbil fotoaparat in posnel eno najbolj znamenitih fotografij našega modrega planeta.

Ta fotografija je pokazala, kako majhna in krhka je Zemlja, sama sredi temnega vesolja. Vzpodbudila naj bi nastanek okoljevarstvenih gibanj. Bila je tudi navdih za razglasitev prvega svetovnega dne Zemlje leta 1970. Apollo 8 je človeštvu vrnil optimizem, revija Time pa je posadko imenovala za osebnosti leta 1968.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol