V oddaljenem kotičku vesolja, kjer bi pričakovali tišino praznine, je Webbov teleskop razkril nekaj, kar je še kako presenetilo agencijo NASA.
Astronomi NASA so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb odkrili presenetljive sledi dveh izjemno redkih vrst prahu v pritlikavi galaksiji Sextans A, ki je ena izmed najbolj kemično osiromašenih galaksij v naši bližini. V tem zvezdnem okolju, kjer naj bi zaradi pomanjkanja težjih elementov vladala skoraj "prazna" kozmična kuhinja, so našli kovinski železov prah, silikonov karbid in celo majhne gruče kompleksnih ogljikovih molekul. Odločitev vesolja, da ravno tukaj kovalnico prahu ohrani pri življenju, preoblikuje znanje o prvih galaksijah in njihovem razvoju.
Sextans A leži štiri milijone svetlobnih let stran in vsebuje komaj do sedem odstotkov kovin, ki jih ima naše Sonce. Majhnost galaksije pomeni tudi to, da težjih elementov skoraj ne more zadržati – supernove in stare zvezde jih izbruhajo v prostor, gravitacija pa jih ne ujame nazaj. Zaradi tega je Sextans A edinstveno okno v čas tik po velikem poku, ko je bilo vesolje praktično brez kovin, zvezde pa so se šele učile ustvarjati kompleksne snovi. Prav zato astronomi pravijo, da ta galaksija deluje kot "načrt" za prve prašne galaksije.
V eni od ključnih raziskav so Webbovemu inštrumentu MIRI naložili nalogo: preveriti kemične podpise zvezd v poznem življenjskem obdobju, tako imenovanih AGB-zvezd. Te zvezde običajno proizvajajo silikatni prah, a ta zahteva elemente, ki jih v Sextans A skoraj ni. Odkritje pa je vse postavilo na glavo. Webb je pokazal zvezdo, ki ustvarja skoraj izključno železove prašne delce, pojav, ki ga do zdaj niso zaznali nikjer v analogih zgodnjega vesolja. Druge zvezde, manj masivne, so kljub pomanjkanju silicija uspele ustvariti zrna silicijevega karbida. To pomeni, da se tudi v "kozmični kuhinji brez sestavin" najde način, da nastane snov.
Posebno presenečenje je prinesla še druga študija, ki razkriva prisotnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), najmanjših prašnih zrnc, ki svetijo v infrardeči svetlobi. Sextans A je postala galaksija z najnižjo kovinsko vsebnostjo, v kateri so jih kadarkoli odkrili. A medtem ko bogatejše galaksije pokažejo široke, difuzne oblake teh molekul, Webb v Sextans A razkriva drobne, gosto zapakirane otočke plina – miniaturne varne cone, kjer je prah zaščiten pred razpadom. S tem je rešen dolgotrajni astronomskih misterij, zakaj PAH-prah "izginja" v kovinsko revnih okoljih.
Skupaj odkritja kažejo, da je bilo vesolje na začetku veliko bolj ustvarjalno, kot so astronomi pričakovali. Zvezde so bile sposobne izumljati nove poti za nastanek prahu, tudi takrat, ko ključnih kemijskih sestavin skoraj ni bilo. Ta prah je kasneje postal temelj za nastanek planetov, atmosferskih spojin in morda celo za prve gradnike življenja.
