Ko so se astronomi zarzli v najnovejše posnetke teleskopa James Webb, so lahko le izbuljili oči in na široko odprli usta. Uzrli so ... božje oko!
Vesoljski teleskop James Webb je posnel doslej najpodrobnejšo fotografijo znamenite planetarne meglice, ki jo zaradi njene oblike pogosto imenujejo tudi božje oko. Objekt, oddaljen skoraj 700 svetlobnih let, je nastal ob smrti zvezde, podobne našemu Soncu, in znanstvenikom ponuja redek vpogled v prihodnost Osončja, so sporočili iz Evropske vesoljske agencije.
Meglica, ki v premeru meri več kot dve svetlobni leti, v svojem središču skriva belo pritlikavko, ki je ostanek nekoč žive zvezde. Prav razpadajoče zunanje plasti tega mrtvega zvezdnega jedra so ustvarile osupljivo strukturo, ki danes deluje kot kozmično oko, ujeto sredi vesolja. Na bližnjih posnetkih teleskopa James Webb je jasno vidno, da meglico sestavljajo številne stebraste tvorbe, ki nastanejo ob trkih vročih plinov umirajoče zvezde s precej hladnejšimi oblaki prahu in plina.
Posebnost novega posnetka je tudi barvna paleta, ki ne služi estetiki, temveč znanstveni razlagi. Modrikasti odtenki označujejo najbolj vroče pline v notranjosti meglice, nekoliko bolj oddaljena rumena območja kažejo postopno ohlajanje snovi, medtem ko rdečkasti toni na zunanjih robovih razkrivajo najhladnejši material. Prav tam se plin že močno razredči, prašni delci pa začnejo dobivati obliko, iz katere se lahko nekoč razvijejo novi kozmični objekti.
Znanstveniki poudarjajo, da material, ki ostane po smrti takšne zvezde, ne izgine v praznino. Nasprotno, sčasoma lahko postane gradnik novih planetov v drugih zvezdnih sistemih. Planetarna meglica tako ni le simbol konca, temveč tudi začetka, saj v sebi nosi snov, iz katere lahko v daljni prihodnosti nastane novo življenje v vesolju.
