Na robu naše Galaksije se dogaja nekaj osupljivega ...
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila novo osupljivo fotografijo, ki jo je posnel vesoljski teleskop Hubble. Prikazuje območje LH 95, eno najzanimivejših zvezdnih porodnišnic v Malem Magellanovem oblaku, pritlikavi galaksiji, ki kroži okoli Rimske ceste. Na tem izjemnem območju se trenutno oblikuje približno 2500 mladih zvezd, astronomi pa prav zaradi tega dobivajo dragocen vpogled v enega najpomembnejših procesov v vesolju: rojstvo zvezd.
Raziskovalci pojasnjujejo, da številne mlade zvezde še milijone let po svojem nastanku iz okoliških diskov plina in prahu vsrkavajo dodatno snov. Gre za ključno razvojno obdobje, ki po novih Hubblovih opazovanjih traja precej dlje, kot so domnevali nekateri prejšnji modeli razvoja zvezd.
LH 95 leži v Malem Magellanovem oblaku in združuje zelo različne vrste zvezd. Poleg številnih mladih zvezd z manjšo maso tam najdemo tudi ogromne modre velikanke, ki močno vplivajo na svoje okolje. Te zvezde imajo najmanj trikrat večjo maso od Sonca, oddajajo intenzivno ultravijolično sevanje in ustvarjajo silovite zvezdne vetrove. Prav ti segrevajo okoliški vodik ter postopoma oblikujejo mogočne meglice, ki jih razkriva Hubblova fotografija. Temni pasovi, ki se prepletajo skozi rdečkaste oblake, so izjemno gosti filamenti prahu. Ker se uspešno upirajo razjedanju zaradi močnega sevanja, ustvarjajo dramatičen kontrast z žarečimi oblaki ioniziranega vodika.
Barve na fotografiji niso povsem enake tistim, ki bi jih videlo človeško oko. Modri odtenki predstavljajo krajše valovne dolžine vidne svetlobe, rdeči pa združujejo daljše valovne dolžine z bližnjo infrardečo svetlobo. Značilni škrlatni sij meglice izvira iz emisije vodikove alfa svetlobe, ki astronomom jasno kaže območja, kjer nastajajo nove zvezde.
Prav s pomočjo vodikove alfa svetlobe je Hubble razkril tisoče zvezd, ki so še vedno skrite v gostih oblakih plina. Astronomi so identificirali približno 2500 tako imenovanih zvezd pred glavnim nizom. To so mlade zvezde, ki so že pridobile skoraj vso svojo maso, vendar v njihovih jedrih jedrska fuzija vodika še ni stekla. Nastale so iz sesedajočih se oblakov plina in se še vedno krčijo pod vplivom lastne gravitacije. Šele ko bodo njihova jedra postala dovolj vroča in gosta, se bo začela jedrska fuzija, s čimer bodo postale popolnoma razvite zvezde.
Nova opazovanja so prinesla tudi pomembno odkritje o njihovem razvoju. Hubblovi podatki potrjujejo, da se hitrost nabiranja nove snovi s starostjo zvezde sicer postopoma zmanjšuje, vendar se proces lahko nadaljuje več milijonov let. To astronomom pomaga bolje razumeti, kako zvezde dosežejo svojo končno maso in kako se njihovi prašni diski sčasoma spreminjajo, preden dokončno izginejo.
Posebnost območja LH 95 je tudi to, da zvezde tam ne nastajajo v enem samem obdobju. Gre za pravo kozmično skupnost, v kateri sobiva več generacij zvezd različnih starosti. Posebej izstopa ena najmasivnejših zvezd v regiji, ki ima med 60- in 70-krat večjo maso od Sonca. Čeprav je ogromna, je približno milijon let mlajša od večine svojih sosed, katerih starost ocenjujejo na okoli štiri milijone let.
Takšne velikanske zvezde svoje gorivo porabljajo zelo hitro, zato bodo svoje življenje končale v spektakularnih eksplozijah supernov. Ob tem bodo v vesolje razpršile težke kemične elemente, iz katerih bodo nekoč nastale nove zvezde, planeti in morda celo življenje.
Astronomi poudarjajo, da je LH 95 izjemno dragocen naravni laboratorij. Ker je razmeroma blizu Zemlje in ga zakriva manj prahu kot podobna območja v naši Galaksiji, omogoča veliko jasnejši pogled na razvoj zvezd v vseh razvojnih stopnjah.
Vesoljski teleskop Hubble že več kot tri desetletja razkriva skrivnosti vesolja, njegova odkritja pa danes dopolnjujejo tudi opazovanja teleskopa James Webb. V prihodnje bo raziskovanje vesolja še okrepil novi teleskop Nancy Grace Roman, ki ga NASA načrtuje izstreliti proti koncu letošnjega poletja.
