NASA bo uresničila najbolj drzen načrt stoletja.
Agencija NASA je uradno potrdila načrt, ki še pred nekaj desetletji ne bi sodil niti v najbolj drzne znanstvenofantastične romane: do leta 2030 želijo na površje Lune postaviti prvi jedrski reaktor! Ne kot eksperiment, ne kot prototip, temveč kot stabilen vir energije za prihodnje lunarne baze, ki bodo temelj ambiciozne misije Artemis. Načrt, ki ga podpirata tako ameriška vlada kot ministrstvo za energijo, predvideva razvoj celotnega jedrskega sistema, ki bo deloval v ekstremnih lunarnih razmerah; od stoletnih temperaturnih nihanj do popolne odsotnosti atmosfere.
Odločitev ni nenadna. Jedrska energija je v vesoljskih misijah prisotna že desetletja: od radioizotopskih generatorjev na sondah Cassini in Voyager do roverjev Curiosity in Perseverance, ki še danes raziskujeta Mars zahvaljujoč stabilnemu jedrskemu viru. Toda tokrat NASA stopa raven višje. Jedrski reaktor na Luni bi lahko zagotavljal stalno, zanesljivo energijo, neodvisno od sončne svetlobe, ki tam dva tedna sveti, nato pa dva tedna izgine v temo.
Podpis memoranduma med agencijo NASA in ameriškim ministrstvom za energijo je tako ključni korak v smeri t. i. nove zlate dobe raziskovanja vesolja. Ameriški energetski minister Chris Wright je poudaril, da so največji civilizacijski preskoki nastali prav takrat, ko sta se znanost in inovacija združili v skupen cilj - od projekta Manhattan do misije Apollo. Z jedrsko energijo na Luni želijo položiti temelje tudi za naslednji veliki skok: človeško potovanje na Mars.
NASA verjame, da jedrski pogon ni le najprimernejša, temveč nujna tehnologija za preživetje in delovanje v globokem vesolju. Fisijski sistemi delujejo neprekinjeno več let, ne potrebujejo goriva ali sončne svetlobe, hkrati pa lahko napajajo vse, od raziskovalnih instrumentov do bivalnih modulov in komunikacijskih sistemov. Na Luni bi tako lahko prvič nastala trajna baza, ki ne bi bila odvisna od nepredvidljivih razmer, ampak bi delovala kot avtonomna postaja človeške prisotnosti zunaj Zemlje.
Znanstveniki poudarjajo, da nam prav zdaj tehnologija omogoča preboj, ki bo določil prihodnost celotne generacije raziskovalcev. Če projekt uspe, bo Luna v manj kot desetletju dobila svoj prvi jedrski utrip. In z njim bo človeštvo za vedno spremenilo način, kako osvajamo vesolje ...
