Na rdečem planetu se je zgodila prava vesoljska revolucija.
Ameriška vesoljska agencija NASA je decembra naredila pomemben korak proti popolnoma samostojnim raziskovalnim vozilom na drugih svetovih. Rover Perseverance je namreč dva ločena dneva po Marsu vozil brez neposrednih ukazov z Zemlje in skupaj prepotoval 456 metrov.
Za načrt poti ni stal človek, temveč umetna inteligenca. Ta je analizirala posnetke visoke ločljivosti, ki jih je zbral orbiter Mars Reconnaissance Orbiter, in digitalne modele terena. Na podlagi teh podatkov je določila varne točke na poti, pri čemer se je izognila peščenim pastem, skalnim poljem in razgibanemu terenu. Nato je Perseverance prevzel lastni samodejni navigacijski sistem in pot opravil brez človeškega posega.
Razdalja med Zemljo in Marsom pomeni približno 25-minutno zakasnitev signala za pot tja in nazaj. To pomeni, da morajo roverji že zdaj delovati precej samostojno, saj sprotno usmerjanje ni mogoče. Do zdaj so inženirji na Zemlji natančno določali kratke odseke poti, običajno dolge manj kot 100 metrov, in jih pošiljali prek omrežja globokega vesolja do roverja.
V tej preizkušnji je umetna inteligenca opravila ključno nalogo načrtovanja. Sistem temelji na naprednem jezikovnem modelu, prilagojenem za analizo vesoljskih podatkov. Preden so načrt poti poslali na Mars, so ga preverili še na posebnem inženirskem dvojniku roverja, ki stoji v raziskovalnem središču Jet Propulsion Laboratory v Kaliforniji. Takšni dvojniki omogočajo varno testiranje in odpravljanje morebitnih napak.
Znanstveniki zato razvijajo načine, kako bi umetna inteligenca roverju pomagala tudi pri samodejnem umeščanju na zemljevid, pri čemer bi primerjala posnetke iz orbite s tistimi, ki jih posname s tal. Če bo to uspelo, bodo prihodnji roverji lahko prevozili kilometre brez človeškega posredovanja.
Vloga umetne inteligence v vesoljskih raziskavah se bo po napovedih še močno povečala. Prihodnje misije bi lahko uporabljale roje letečih naprav, ki bi jih nadzirali pametni sistemi, ali pa povsem samostojna plovila, kot je načrtovana misija Dragonfly na Saturnovi luni Titan, kjer bo umetna inteligenca skrbela tako za navigacijo kot za izbor znanstvenih podatkov.
Kot poudarja NASA, takšne tehnologije niso modna muha, temveč nujen korak k trajni človeški prisotnosti na Luni, Marsu in dlje. Dva dneva tihe, samostojne vožnje po rdečem planetu sta morda le majhen korak, toda pomenita začetek novega obdobja, v katerem bodo stroji sprejemali odločitve daleč od doma in nas vodili globlje v vesolje kot kdaj koli prej.
