NASA je prepričana, da bi človeštvo že v kratkem dobilo odgovor na večno prisotno vprašanje, ali smo v vesolju res sami.
NASA je sporočila, da je 25. novembra uspešno zaključila sestavljanje vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman, enega najambicioznejših astronomskih projektov tega desetletja. S tem je observatorij, ki bi lahko popolnoma spremenil naše razumevanje vesolja, uradno prešel v zadnjo fazo testiranj. Če bo vse potekalo po načrtih, bo v vesolje poletel že jeseni 2026, najpozneje pa maja 2027, in sicer s pomočjo rakete SpaceX Falcon Heavy.
Teleskop, pogosto označen kot "Hubble na steroidih", je zasnovan kot infrardeča opazovalna platforma z dvema instrumentoma: Wide-Field Instrumentom (WFI), ki ima kar 100-krat večje vidno polje kot Hubble, in izjemno natančnim koronografom (CGI), ki lahko blokira zvezdno svetlobo ter omogoča neposredno opazovanje eksoplanetov.
NASA napoveduje, da bo Roman v prvih petih letih delovanja posnel kar 20 petabajtov podatkov, kar ustreza količini slik, ki jih je Hubble zbral v treh desetletjih. V tem času naj bi Roman odkril več kot 100.000 oddaljenih svetov, milijone zvezd in milijarde galaksij ter omogočil prelomne vpoglede v temno energijo: skrivnostno silo, zaradi katere se vesolje pospešeno širi.
Revolucija v iskanju eksoplanetov
Romanov koronograf bo prvi aktivni koronograf v vesolju. Njegova naloga je izjemno zahtevna: "izbleščati" svetlobo matičnih zvezd in omogočiti neposredno opazovanje planetov, ki bi lahko bili podobni Zemlji. "Vprašanje, ali smo v vesolju dejansko sami, je ogromno, in prav toliko monumentalno je razviti orodje, ki nam lahko pomaga najti odgovor," je povedal Feng Zhao iz NASA Jet Propulsion Laboratory.
Teleskop bo poleg neposrednega opazovanja planetov tudi popisal eksoplanete z metodo gravitacijskega mikrolečenja, pri čemer naj bi odkril več tisoč novih planetarnih sistemov.
Eden ključnih ciljev misije je tudi preučevanje temne energije. Romanov WFI bo kartiral ogromna območja neba in spremljal, kako se galaksije razporejajo v prostoru, kar bo astronomom omogočilo natančno merjenje pospeševanja vesolja. "Roman nas postavlja na rob nepredstavljivih odkritij," pravi glavna znanstvenica misije Julie McEnery, ki je dodala: "V samo nekaj letih bomo zbrali podatke, za katere bi drugi teleskopi potrebovali desetletja ali stoletja."
Presenetljivo hiter napredek
V času, ko so veliki projekti pogosto zamaknjeni in presegajo proračune, Roman predstavlja redek primer misije, ki bi lahko bila dokončana celo pred rokom. Hubble je zamujal za pet let, teleskop James Webb pa za več kot desetletje. A Roman kljub zahtevnosti napreduje izredno stabilno.
Teleskop zdaj vstopa v zaključno fazo testiranj. Ko bo pripravljen, ga bodo prepeljali v Kennedyjev center na Floridi in posadili na Falcon Heavy. Svoje mesto bo našel pri točki L2, kjer sta tudi teleskopa James Webb in Gaia.
Roman bo takoj po koncu zagonske faze začel raziskovati:
- nastanek galaksij,
- populacije oddaljenih eksoplanetov,
- zgodovino širjenja vesolja,
- ostanke prvih črnih lukenj.
NASA ocenjuje, da bi Roman lahko deloval dlje od predvidenega petletnega obdobja, saj v nasprotju z nekaterimi infrardečimi teleskopi ne potrebuje tekočega hladilnega sredstva; njegova omejitev je le količina goriva. "Nedokončana uganka temne energije je ena največjih znanstvenih skrivnosti našega časa," dodaja Nicky Fox iz NASE: "Roman je bil zgrajen prav zato, da jo razvozla." Če bo misija uspešna, bomo že v drugi polovici tega desetletja morda dobili odgovore na vprašanja, ki so se generacijam zdela nerešljiva.
