Astronomi med triletnim opazovanjem naleteli na odkritje, ki spremeni marsikaj, kar smo doslej vedeli o dogajanju v vesolju.
Rentgenski instrument NICER agencije NASA, ki je nameščen na Mednarodni vesoljski postaji, je razkril presenetljivo odkritje: črne luknje se ne prehranjujejo le s silovito močjo, temveč svojo energijo sproščajo na dva različna načina. In nikoli oba hkrati. Astronomi so opazovali sistem 4U 1630−472, kjer črna luknja, desetkrat težja od Sonca, vleče snov iz bližnje zvezde ter jo kopiči v žareči akrecijski disk. Del te snovi požre, del pa izstreli nazaj v vesolje. Toda zdaj prvič vemo, da ti izbruhi nikoli ne delujejo sočasno.
Ko črna luknja ustvari mogočen curek plazme, ki bruhne navzven s skoraj svetlobno hitrostjo, galaktični vetrovi, ki bi sicer divjali v njeni bližini, popolnoma utihnejo. In ko se ti vetrovi znova okrepijo, curek izgine, kot bi ga nekdo izklopil. Znanstveniki temu pravijo "kozmična gugalnica" oziroma zibelka energij, ki razkriva nov, globlji vpogled v to, kako črne luknje nadzorujejo svojo moč.
Ekipa raziskovalcev je s pomočjo NICER in radijskega teleskopa MeerKAT tri leta spremljala, kako se izmenjujeta ta dva načina izbruha. Ugotovili so, da ne gre za spremembe v količini snovi, ki pada proti črni luknji, temveč za nekaj veliko bolj subtilnega: preureditev magnetnih polj v akrecijskem disku. To pomeni, da črne luknje ne uravnavajo le lastnega "apetita", temveč tudi vplivajo na rojstvo novih zvezd, saj plazma in vetrovi oblikujejo razmere v galaksijah.
Odprtje tega fizikalnega vozla ni pomembno le za razumevanje črnih lukenj, temveč za celoten razvoj vesolja. Ker plini, ki jih črne luknje vračajo v okolico, postanejo gradniki prihodnjih zvezd, vse našteto morda skriva ključ do razumevanja, zakaj so nekatere galaksije bogate z zvezdami, druge pa ostajajo temne in tihe. Poznavalci trdijo, da gre brez dvoma za enega najbolj osupljivih dokazov, da tudi v najtemnejših kotičkih vesolja vlada red. Le da je ta red nepredstavljivo bolj kompleksen, kot smo verjeli doslej.
