Na robu našega osončja drvi skrivnostni obiskovalec iz globin galaksije.
NASA je objavila najnovejše posnetke medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki jih je 30. novembra ujel vesoljski teleskop Hubble. Gre za prvo jasno vizualno potrditev, da je komet še naprej aktiven tudi po tem, ko je konec oktobra zdrsnil mimo Sonca in se zdaj oddaljuje nazaj v globine medzvezdnega prostora.
Komet se trenutno hitro pomika stran od Sonca in je že več sto milijonov kilometrov oddaljen od Zemlje, astronomi pa se pripravljajo na naslednje opazovalno okno, ki bo vrhunec doseglo sredi decembra. Takrat bo, ob primerni opremi, mogoče spremljati enega najredkejših nebesnih popotnikov našega časa.
Komet, ki ga s prostim očesom ni mogoče videti, bo najbližje Zemlji 19. decembra. Najboljši čas za opazovanje s teleskopi pa bo nekaj dni prej in po tem datumu:
- Severna Amerika: od 4.00 do 6.00 (EST)
- Združeno kraljestvo in Evropa: od 5.00 do 7.00 (GMT)
Hubbleovi posnetki razkrivajo svetleč oblak plinov okoli jedra, t. i. kometno komo, za njim pa se vlečeta celo dva repa: plazemski rep z nabitimi delci in šibkejši prašni rep iz drobnih delcev, kar je dodatno potrdila tudi Evropska vesoljska agencija ESA, ki je komet posnela s sondo JUICE.
Najnovejša merjenja observatorija ALMA so razkrila, da 3I/ATLAS med preletom v bližini Sonca občutno poveča izločanje metanola in vodikovega cianida. Znanstveniki so te kemične podpise zabeležili večkrat jeseni, njihovo razmerje pa naravnost preseneča. Harvardski fizik Avi Loeb je izpostavil, da ima komet enega najvišjih razmerij metanol-cianid, kar jih poznamo. To kaže, da je 3I/ATLAS verjetno nastal v izredno hladnem in ogljikom bogatem okolju, kakršnega v našem osončju skorajda ni.
Metanol je ena ključnih molekul za nastanek bolj zapletenih organskih spojin: gradnikov življenja. S tem ko astronomi preučujejo kemično sestavo kometa, lahko posredno raziskujejo protoplanetarne diske drugih zvezd, kjer se rojevajo planeti. 3I/ATLAS nam tako omogoča nekaj izjemnega: opazovati geološke in kemične procese sveta, ki je nastal okoli povsem druge zvezde, nekje v globinah naše galaksije. Študija kometa bi zato lahko spremenila razumevanje razvoja planetarnih sistemov in pogojev, ki vodijo v nastanek življenja.
