Gozdnih požarov je iz leta v leto več, ko gori, pa se dogaja še nekaj, kar že dolgo časa bega agencijo NASA. Zdaj bo slednja poskušala poiskati odgovor, kaj za vraga se skriva v gosteh dimu.
Nad največjimi gozdnimi požari se včasih razvijejo oblaki, ki lahko ustvarijo strele, sprožijo nove požare in celo rodijo ognjene vrtince, znanstveniki pa še vedno ne razumejo povsem, kako nastanejo.
Prav zato ameriška vesoljska agencija NASA pripravlja novo raziskovalno misijo, s katero želi prodreti v samo središče teh izjemno nevarnih pojavov. Posebno opremljena letala bodo letela naravnost skozi oblake dima, ki nastajajo nad velikimi gozdnimi požari, da bi raziskovalci bolje razumeli njihovo nastajanje ter izboljšali napovedovanje in zaščito prebivalstva.
Veliki gozdni požari lahko ustvarijo ogromne oblake dima, ki se dvignejo visoko v ozračje. Ti lahko sprožijo na tisoče strel v zelo kratkem času, v nekaterih primerih pa povzročijo tudi nastanek redkih, a izjemno nevarnih ognjenih vrtincev oziroma. Takšni pojavi močno otežujejo gašenje požarov in lahko ogrozijo življenja ter premoženje tudi daleč od območja, kjer je ogenj izbruhnil.
Velikih požarov vse več in tudi vse močnejši so
Dim iz požarov sodeluje pri nastanku posebnih nevihtnih oblakov, imenovanih pirokumulus. Čeprav imajo pomembno vlogo pri razvoju ekstremnih požarov, raziskovalci priznavajo, da mehanizem njihovega nastanka še vedno ni povsem pojasnjen. Prav zaradi tega so napovedi njihovega razvoja pogosto nezanesljive.
Pomen raziskav dodatno povečuje podnebna kriza. Zaradi daljših sušnih obdobij in višjih temperatur so veliki gozdni požari vse pogostejši in intenzivnejši, zato znanstveniki poudarjajo, da je boljše razumevanje teh neviht ključnega pomena za učinkovitejše preprečevanje in obvladovanje naravnih nesreč v prihodnosti.
"Merjenje in kartiranje teh nevarnih neviht v realnem času, medtem ko nastajajo, bo znanstvenikom pomagalo, da jih bodo v prihodnje natančneje napovedovali," so sporočili iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon.
Na tleh radarji in sistem za daljinsko zaznavanje
Raziskovalni projekt nosi ime INjected Smoke and PYRocumulonimbus Experiment (INSPYRE) in poteka pod vodstvom raziskovalnega laboratorija ameriške mornarice. V okviru misije bodo uporabljali Nasini raziskovalni letali ER-2 in WB-57, ki bosta vzletali iz ameriške zvezne države Montana ter zbirali podatke o nastajanju pirokumulus. Načrtovani sta najmanj dve raziskovalni kampanji, vsaka bo trajala od šest do osem tednov. Potekali bosta nad zahodnim delom Združenih držav Amerike oziroma Kanade, kjer v poletnih mesecih pogosto divjajo obsežni gozdni požari.
Vsaka kampanja bo obsegala več kot ducat znanstvenih poletov. Letali bosta opremljeni z infrardečimi senzorji za zaznavanje požarov, ki so jih razvili v Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon v južni Kaliforniji. Poleg tega bo NASA na tleh postavila radarje in sisteme za daljinsko zaznavanje, s katerimi bodo raziskovalci spremljali razvoj oblakov nad zahodnimi ameriškimi zveznimi državami.
Raziskovalci pričakujejo, da bodo podatki iz letalskih in talnih meritev omogočili precej boljši vpogled v nastanek teh izjemnih vremenskih pojavov. Dolgoročni cilj misije je izboljšati modele napovedovanja, povečati varnost gasilcev in ekip civilne zaščite ter omogočiti hitrejše opozarjanje prebivalcev ob nastanku nevarnih neviht, ki jih ustvarjajo gozdni požari.
