Človeštvu grozi naravnost poguben scenarij, svari agencija NASA.
NASA je v najnovejšem poročilu znova prižgala rdeči alarm: če se trenutni podnebni trendi ne ustavijo, bodo že v nekaj desetletjih deli Zemlje postali tako vroči in vlažni, da tam človek preprosto ne bo mogel več (pre)živeti! Gre za opozorilo, ki ga podpirajo satelitski podatki, zbrani v zadnjih desetletjih, in podnebni modeli, ki razkrivajo prihodnost, kakršni se lahko še izognemo. A zgolj v primeru pravočasnega ukrepanja.
Ključno merilo analize agencije NASA je t. i. temperatura mokrega termometra, pokazatelj, ki združuje toploto in vlago ter razkriva, kako učinkovito se lahko človeško telo hladi s potenjem. Ko ta vrednost preseže 35 stopinj Celzija, telo preneha oddajati toploto, kar pomeni, da tudi zdravi ljudje na prostem v takih razmerah lahko umrejo v nekaj urah. NASA opozarja, da bo pri trenutnih emisijah ta mejnik dosežen v obdobju med letoma 2050 in 2070.
Najbolj izpostavljene so gosto poseljene regije južne Azije, kjer že danes živi na milijone ljudi na robu ekstremnih vremenskih razmer. Indija, Pakistan in Bangladeš bi se lahko v prihodnjih desetletjih soočili s smrtonosnimi vročinskimi valovi, pri katerih niti senca ne ponuja pravega zatočišča. Poleg njih posebej izstopajo države ob Perzijskem zalivu in Rdečem morju – območja, kjer so temperature že zdaj med najvišjimi na svetu, dodatno segrevanje pa bi lahko preseglo meje človeške vzdržljivosti.
V nevarnosti so tudi deli Kitajske, jugovzhodne Azije in Brazilije. Tu ekstremne temperature poslabšujejo urbanizacija, krčenje gozdov in preobremenjenost naravnih sistemov. V Amazoniji, opozarjajo strokovnjaki, bi lahko kombinacija vlažnosti in vročine ustvarila pogoje, v katerih bi se življenje na prostem spremenilo v nevzdržno tveganje.
NASA obenem poudarja: prihodnost ni zapečatena. Podnebne projekcije kažejo možne poti razvoja, ne neizogibnosti. Če bodo države zmanjšale emisije toplogrednih plinov, zaščitile ekosisteme in vlagale v prilagoditev, je mogoče preprečiti najtemnejše scenarije. A okno za ukrepanje se nevarno hitro zapira.
Podnebne spremembe niso več grožnja prihodnosti, temveč realnost sedanjosti – z bolj intenzivnimi vročinskimi valovi, daljšimi sušami in ekstremnimi padavinami, ki že danes vplivajo na milijarde ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da bo prav naslednje desetletje odločilno: bo človeštvo ostalo gospodar planeta ali bo planet postal neprimeren za življenje naših lastnih potomcev?
