Na prvi pogled se zdi kot znanstvenofantastična zgodba iz prihodnosti, toda v resnici se je zgodilo nekaj, kar bi lahko povsem spremenilo pravila igre v kmetijstvu.
V ameriškem mestu Wiscasset je ostrigar Luke Saindon pred štirimi leti storil nekaj, kar je številnim kolegom zvenelo noro: svojo farmo je postavil tja, kamor so ga usmerili sateliti agencije NASA in evropske misije Sentinel-2. Namesto da bi se po starih navadah zanašal na izkušnje, intuicijo in srečo, je preučil satelitske zemljevide temperature morja in količine planktona, kar je ključne hrane za ostrige. Približno 1500 dni pozneje je rezultat jasen: njegova farma ne le da deluje, ampak uspeva bolje od pričakovanj.
Za prebojom stoji raziskovalna ekipa univerze v Mainu, ki je na podlagi tega primera razvila povsem nov model za napovedovanje rasti ostrig. Uporablja satelitske podatke Landsata in Sentinel-2 ter izračunava, kako ostrige porabljajo energijo za rast, preživetje in razmnoževanje. Model prikazuje, kje se bodo ostrige razvijale najhitreje, kako hitro jih bo mogoče pobrati in kje so pogoji najstabilnejši. Vse to drastično zmanjša finančno tveganje, ki spremlja morsko kmetijstvo.
Maine je idealen primer, zakaj je takšna tehnologija nujna. Njegova razčlenjena obala, oblikovana s starodavnimi ledeniki, spreminja pogoje iz zaliva v zaliv, pogosto na razdalji le nekaj sto metrov. Kar je za oko nevidno, satelit razkrije z neverjetno natančnostjo, s čimer kmetom omogoča izbiro lokacije, ki jim bo zagotovila največjo možno donosnost.
Raziskovalci so model preverili s sedmimi leti terenskih podatkov, rezultat pa je presenetljivo natančen. Zdaj pripravljajo spletno platformo, ki bo orodje odprla vsem ribogojcem: od domačih proizvajalcev do velikih morskih farm. Če bo razvoj stekel po načrtih, se bo ostrigarstvo kmalu pridružilo panogam, kjer se vrhunska hrana ne rodi le iz tradicije, temveč tudi iz podatkov iz vesolja.
