Ameriška vesoljska agencija z vso skrbnostjo preučuje najnovejše "kozmične dokaze".
Osupljiva nova fotografija, ki jo je posnel vesoljski teleskop Hubble, razkriva dramatično igro svetlobe in sence v meglici Jajce (Egg Nebula), ki jo je oblikoval sveže izbruhani zvezdni prah. Meglica je približno 1000 svetlobnih let stran v ozvezdju Labod (Cygnus), na svoji spletni strani pojasnjuje NASA.
Najmlajša in najbližja do zdaj odkrita predplanetarna meglica
V središču meglice se skriva zvezda, obdana z gostim oblakom prahu, ki je videti kot rumenjak, skrit v temnem, neprosojnem "beljaku". Le Hubblova izjemna ostrina omogoča vpogled v zapletene podrobnosti in razkriva procese, odgovorne za nastanek te skrivnostne strukture.
Kot pojasnjujejo pri NASI, gre za najmlajšo in najbližjo predplanetarno meglico, ki so jo do zdaj odkrili.
Predplanetarna meglica je stanje, ki predstavlja prehodno stopnjo pred nastankom planetarne meglice - strukture plina in prahu, ki nastane iz izločenih plasti umirajoče zvezde, podobne Soncu. Ime "planetarna" je sicer zavajajoče, saj s planeti nima povezave, so poudarili astronomi.
Priložnost za preverjanje teorij o poznih fazah razvoja zvezd
V središču fotografije je videti ovalen, neprosojen oblak sivkastega plina, ki skriva osrednjo zvezdo. Iz velikih odprtin na obeh straneh oblaka izhajata dva močna svetlobna žarka, ki tvorita ozka stožca. Okoli osrednjega oblaka se razprostirajo koncentrične, nežne plinske lupine, osvetljene z zvezdno svetlobo. Tam, kjer jih zadenejo svetlobni žarki, odsevajo še intenzivneje.
Meglico obdaja množica manjših zvezd, ki so na temnem ozadju vidne kot svetle točke z značilnimi križastimi bleščavami.
Meglica Jajce ponuja izjemno priložnost za preverjanje teorij o poznih fazah razvoja zvezd. V tej zgodnji fazi sveti tako, da odbija svetlobo osrednje zvezde, ki uhaja skozi polarno "oko" v okoliškem prahu. Svetloba prihaja iz prašnega diska, ki ga je zvezda izbruhala pred le nekaj sto leti.
"Kozmični dokazi" so še vedno sveži
Dvojna svetlobna žarka osvetljujeta hitro premikajoča se polarna režnja, ki prebadata počasnejše in starejše koncentrične loke. Njihova oblika in gibanje nakazujeta gravitacijske interakcije z eno ali več skritimi spremljevalnimi zvezdami, globoko zakopanimi v gostem disku zvezdnega prahu, so opisali pri NASI.
Zvezde, podobne našemu Soncu, ob koncu svojega življenja odvržejo zunanje plasti, ko izčrpajo zaloge vodika in helija. Odkrito jedro postane izjemno vroče in ionizira okoliški plin, kar ustvari žareče lupine, kot jih vidimo v planetarnih meglicah.
Meglica Jajce je sicer še vedno v kratki prehodni fazi, že omenjeni predplanetarni stopnji, ki traja le nekaj tisoč let. Prav zato je to idealen trenutek za proučevanje procesa izmetavanja snovi, saj so "kozmični dokazi" še sveži.
Oblak prahu najverjetneje ustvarja vrsta še slabo razumljenih izbruhov
Simetrični vzorci, ki jih je ujel Hubble, so preveč urejeni, da bi nastali zaradi silovite eksplozije, kot je supernova. To nakazuje, da loke, režnje in osrednji oblak prahu najverjetneje ustvarja usklajena vrsta še slabo razumljenih izbruhov v ogljikom bogatem jedru umirajoče zvezde.
Prav takšne zvezde so v preteklosti ustvarile in razpršile prah, iz katerega so se kasneje oblikovali novi zvezdni sistemi, tudi naše Osončje, v katerem so se pred približno 4,5 milijarde let oblikovali Zemlja in drugi kamniti planeti.
Hubble je sicer Meglico Jajce opazoval že večkrat. Prvo sliko tega vesoljskega objekta v vidni svetlobi je Hubble posnel z instrumentom WFPC2, leta 1997 pa je sledila tudi infrardeča podoba meglice z napravo NICMOS. Leta 2003 je nato instrument ACS razkril celoten obseg prašnih valov okoli meglice, leta 2012 pa je kamera WFC3 osrednji oblak in dramatične izlive plina prikazala podrobneje.
Hubble še naprej skrbi za prelomna odkritja
Pri NASI so ob tem poudarili, da najnovejša podoba meglice združuje podatke iz leta 2012 z dodatnimi opazovanji in ponuja do zdaj najjasnejši pogled na to zapleteno kozmično "jajce".
Čeprav vesoljski teleskop Hubble deluje že več kot tri desetletja, še naprej prinaša prelomna odkritja, ki oblikujejo naše temeljno razumevanje vesolja. Teleskop je projekt mednarodnega sodelovanja med NASO in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Upravlja ga Nasino središče Goddard v Marylandu, znanstvene operacije pa izvaja Space Telescope Science Institute v Baltimoru.
