Odkritje bi lahko močno vplivalo na razvoj novih tehnologij.
Ameriško podjetje Interlune je razkrilo, da jim je uspelo v samo štirih urah poustvariti "lunina tla". V tem kratkem času so poustvarili učinke, ki so podobni približno 15.000-letni izpostavljenosti luninih tal Sončevemu vetru, kar bi lahko znanstvenikom močno olajšalo razvoj opreme, s katero bodo ljudje v prihodnosti rudarili na Luni. Pristnega materiala z Lune, ki bi omogočal testiranje, je namreč zelo malo, piše spletni portal The Economic Times.
Kako so to dosegli?
Učinke, ki simulirajo lunina tla, so poustvarili v vakuumski komori, kjer so simulant luninega regolita obstreljevali s pospešenimi ioniziranimi delci helija. Tako so posnemali proces, med katerem so se delci Sončevega vetra skozi tisočletja vgradili v lunina tla.
Pri tem so posebno pozornost namenili ilmenitu - mineralu, ki lahko učinkovito zadržuje helij. Obstreljevanje s pospešenimi ioniziranimi delci helija je namreč v njegovi kristalni strukturi ustvarilo mikroskopske nepravilnosti, v katere se je ujel helij.
Material so nato segrevali, helij pa se je pri temperaturah med približno 300 in 800 stopinjami Celzija sproščal, kar je primerljivo s tem, kar so opazili pri pristnih vzorcih lunine prsti, ki so jih na Zemljo prinesle misije Apollo.
Helij-3 ima velik uporabni potencial
Luna skoraj nima atmosfere in globalnega magnetnega polja, zato njeno površje neposredno bombardira Sončev veter. S tem se v regolit skozi milijarde let vgrajujejo različni delci, med med katerimi je tudi helij-3.
Gre za redek izotop, ki ga uporabljajo oziroma preučujejo njegovo uporabo za kriogeno hlajenje, zaznavanje nevtronov in medicinske raziskave. Nekateri znanstveniki ga omenjajo tudi kot morebitno gorivo za jedrsko fuzijo, čeprav je takšna uporaba še daleč od komercialne resničnosti.
Helija-3 je v luninih tleh sicer zelo malo. Analiza vzorcev Apollo 11 je pokazala povprečno koncentracijo helija okoli 11,8 delca na milijardo.
Zakaj bi znanstvenikom prav prišel nadomestek?
Astronavti ameriške vesoljske agencije Nasa so z Lune prinesli nekaj več kot 300 kilogramov materiala, ki ga hranijo v Vesoljskem centru Lyndon B. Johnson v Houstonu. Ker pa so ti vzorci izjemno dragoceni in omejeni, niso primerni za obsežne ali destruktivne preizkuse industrijske opreme.
Običajni simulanti luninih tal lahko sicer dobro posnemajo njihovo fizikalno sestavo, vendar ne vsebujejo plinov, ki jih je v lunina tla skozi čas vgradil Sončev veter. Prav to pa je vrzel, ki jo je zdaj zapolnilo podjetje Interlune.
Novi material nameravajo uporabljati za razvoj naprav za izkopavanje in predelavo regolita, pozneje pa bi ga lahko ponudili tudi drugim podjetjem v vesoljski industriji.
Na pravi preizkus bo treba še počakati
Uspešen laboratorijski poskus sicer še ne pomeni, da bo pridobivanje helija-3 na Luni ekonomsko smiselno. Zaradi izjemno nizkih koncentracij bi bilo namreč treba za uporabne količine predelati ogromne količine zelo abrazivnega regolita, pri čemer bi morala oprema zanesljivo delovati v ekstremnih razmerah luninega površja.
NASA je sicer maja 2026 podjetju Interlune dodelila 6,9 milijona dolarjev vredno pogodbo za razvoj tehnologij za pridobivanje luninih virov, med drugim vodika in helija-3, piše omenjeni spletni medij.
Na pravi preizkus, ki bo pokazal, ali je mogoče lunine vire pridobivati tako, da bo to tudi ekonomsko smiselno, bo sicer treba počakati, da se astronavti po dolgih desetletjih spet vrnejo na lunino površje.
