Astronavti so skozi okno mednarodne vesoljske postaje uzrli pojav, ki ga človeške oči skoraj nikoli ne vidijo.
Astronavti na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) so postali priče enemu najbolj izmuzljivih in najmanj razumljenih naravnih pojavov v svetu, ki ga poznamo. Visoko nad nevihtnimi oblaki, v plasti ozračja, kamor letala ne sežejo in običajni sateliti ne vidijo dovolj natančno, so ujeli trenutne luminiscenčne pojave – nevidno razelektritev strele, ki razsvetljuje zgornjo atmosfero in razkriva, kako daleč seže moč neviht.
Gre za rdeče sprite, modre jete in ELVE, torej bliske svetlobe, ki se sproščajo med 20 in 100 kilometri nad Zemljo. Ti skrivnostni pojavi niso le spektakularni, temveč tudi vplivajo na radijske komunikacije, satelite, letalski promet in celo podnebne procese.
ASIM: instrument, ki vidi tisto, česar Zemlja ne more
H ključnim razkritjem je prispeval evropski instrument ASIM (Atmosphere–Space Interactions Monitor), nameščen na zunanji strani ISS. Nameščen je bil leta 2018, njegova naloga pa je natančno beleženje svetlobnih, UV- in rentgenskih signalov, ki nastanejo ob nevihtni električni aktivnosti.
ASIM je potrdil, da lahko izjemno močne razelektritve dosežejo celo ionosfero, plast, ki omogoča prenos radijskih signalov na velike razdalje. To pomeni, da zgornje-atmosferske strele lahko ovirajo komunikacijske sisteme; od letalstva do vojaških zvez. Med najzanimivejšimi opažanji je modri jet, mogočen izbruh elektrike, ki je iz nevihtnega oblaka segel kar 40 kilometrov visoko in ga je ISS posnela v izjemni jasnosti.
Nevarnost, ki je običajno ne vidimo: gama bliski nad nevihtami
Nevihte ne ustvarjajo le svetlobnih fenomenov, temveč tudi terestrične gama bliske (TGF) oziroma milisekundne izbruhe visokoenergijskega sevanja, močnejše od rentgenskega posnetka prsnega koša. Tak blisk lahko zadane potniško letalo ali satelit in izpostavi elektroniko nevarnim dozam sevanja.
Da bi te pojave bolje razumeli, so Združeni arabski emirati in Bahrajn razvili nanosatelit Light-1, ki so ga leta 2022 izstrelili proti ISS. Opremljen s kristali za detekcijo gama žarkov, je že v prvih urah zaznal skoraj 50 gama bliskov nad nevihtnimi območji. Ti podatki so danes ključni za modeliranje vesoljskega vremena in bolj varne letalske poti.
Sistem testira danski astronavt Andreas Mogensen, kamera pa uspešno beleži svetlobne bliske na vrhovih oblakov, ki so bili doslej nedokumentirani. Zbrani posnetki znanstvenikom omogočajo preverjanje laboratorijskih simulacij plazme v dejanskem okolju, kar bo nekoč lahko izboljšalo napovedovanje strel, zaščito električnih omrežij in celo varnejše delovanje satelitov.
