Pekel je edina prava definicija tega, kar je v vesolju ujel Nasin teleskop James Webb.
Nekje daleč onkraj našega Osončja se nahaja svet, ki se vsakokrat znova približa svoji zvezdi tako nevarno blizu, da se v nekaj urah spremeni v razbeljeni vesoljski kotel. Vesoljski teleskop James Webb je znova razkril prizor, ki se zdi skoraj neverjeten. Raziskovalci so z njegovimi izjemno občutljivimi instrumenti opazovali eksoplanet HD 80606 b, plinastega velikana, ki ima kar štirikrat večjo maso od Jupitra in sodi med najbolj skrajne svetove, kar jih poznamo.
Gre za planet, ki kroži okoli zvezde, podobne Soncu, vendar njegova orbita ni lepo zaobljena, kot smo vajeni pri večini planetov. HD 80606 b potuje po izjemno podolgovati, eliptični tirnici, zaradi katere se v določenem delu svoje poti sunkovito približa zvezdi. Takrat se na njem začne pravi vesoljski pekel.
Opazovanja teleskopa Webb so pokazala, da se temperatura planeta med približevanjem zvezdi dvigne za približno 600 stopinj Celzija. To pomeni, da se razmere na njem spreminjajo z osupljivo hitrostjo, skoraj v realnem času. Raziskavo so znanstveniki predstavili 16. junija na 248. srečanju ameriškega astronomskega društva v Pasadeni v Kaliforniji.
"Vroči Jupitri že sami po sebi veljajo za ene najbolj skrajnih eksoplanetov, ki jih poznamo, toda HD 80606 b je ekstremen celo znotraj te skupine," je povedala vodja raziskave Tiffany Kataria iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon v južni Kaliforniji. Vroči Jupitri so veliki plinasti planeti, ki krožijo zelo blizu svojih zvezd. Toda pri HD 80606 b je zgodba še bolj nenavadna. Zaradi izjemno ekscentrične orbite planet ne prejema stalne količine zvezdne toplote, temveč doživlja nenadne in silovite temperaturne šoke.
Prav zato je za znanstvenike tako dragocen. Hitre spremembe temperature lahko povzročijo spremembe v kemijski sestavi njegove atmosfere in celo v oblakih, ki se oblikujejo v njej. Webb tako raziskovalcem omogoča, da spremljajo razvoj tujega sveta skoraj sproti, medtem ko se ta spreminja pred njihovimi očmi. "Opazovanje planeta, kot je HD 80606 b, je izjemno učinkovito, saj nam njegova nenavadna orbita omogoča, da v nekaj urah zbiramo podatke v zelo različnih pogojih," je pojasnila Laura C. Mayorga, soavtorica raziskave z laboratorija za uporabno fiziko univerze Johns Hopkins v Marylandu.
Znanstveniki so temperaturo in kemijsko sestavo planeta merili s spektroskopijo. Gre za tehniko, pri kateri svetlobo razstavijo na posamezne barve oziroma valovne dolžine, s tem pa lahko razberejo podatke o sestavi, temperaturi, gibanju in fizikalnih lastnostih oddaljenih vesoljskih teles. Čeprav raziskovalci poudarjajo, da so šele začeli analizirati izjemno bogat nabor podatkov, je eno že jasno: temperaturni skok na tem eksoplanetu je še bolj dramatičen, kot so pričakovali na podlagi starejših meritev. "Webb je pokazal, da je segrevanje tega planeta še bolj skrajno, kot smo predvidevali po podatkih teleskopa Spitzer," je dejala Kataria.
Upokojeni Nasin vesoljski teleskop Spitzer je v preteklosti že opravil pomembna infrardeča opazovanja HD 80606 b in postavil temelje za današnje raziskave. Prav zaradi njegovih podatkov so znanstveniki vedeli, da bo podrobnejše opazovanje z Webbom lahko izjemno razkrivajoče. Planet je zaradi svojih peklenskih razmer že prej dobil vzdevek "pečeni eksoplanet" in se znašel celo na enem od priljubljenih Nasinih posterjev o eksoplanetih.
Zdaj pa Webb odpira novo poglavje. Njegovi podatki znanstvenikom omogočajo iskanje natančnih kemijskih podpisov v atmosferi planeta, med drugim metana in ogljikovega dioksida. "Spitzer je pri tem eksoplanetu opravil izjemno delo, Webb pa zdaj nadaljuje njegovo zapuščino in nam omogoča, da pogledamo globlje ter ločimo posamezne kemijske sledi," je povedal Ryan Challener iz centra za astrofiziko in planetarno znanost Cornell.
Po njegovih besedah se raziskovalci šele začenjajo prebijati skozi podatke, ki jih je zbral Webb. Toda že prvi rezultati kažejo, da bo HD 80606 b postal eden najpomembnejših laboratorijev za razumevanje ekstremnih eksoplanetov.
Vesoljski teleskop James Webb, ki ga vodi NASA v sodelovanju z evropsko vesoljsko agencijo in kanadsko vesoljsko agencijo, sicer velja za najzmogljivejši vesoljski observatorij na svetu. Z njim znanstveniki preučujejo skrivnosti našega Osončja, oddaljene svetove okoli drugih zvezd ter nastanek in razvoj vesolja.
