Arheologi v Nemčiji v zemlji opazili temnejšo liso: ko so skopali luknjo, jih je to, kar so videli, pretreslo do kosti (zakopano 7000 let)

21. 10. 2026, 06:00 | E. Č.
Arheologi v Nemčiji v zemlji opazili temnejšo liso: ko so skopali luknjo, jih je to, kar so videli, pretreslo do kosti (zakopano 7000 let) (foto: Profimedia)
Profimedia

Komaj opazna sprememba barve zemlje je arheologe pripeljala do 7000 let starega odkritja, ob katerem se je pojavilo več vprašanj, kot so pričakovali.

Na arheološkem najdišču v kraju Großköllnbach na Spodnjem Bavarskem so raziskovalci naleteli na izjemno zanimivo odkritje. V zemlji so našli človeško okostje, staro približno 7000 let, ki zaradi nenavadnega položaja telesa in posebnosti vratne hrbtenice odpira številna vprašanja o življenju in pogrebnih običajih ljudi v kameni dobi.

Do odkritja je prišlo med arheološkimi raziskavami na območju načrtovane pozidave Steigäcker IV v okrožju Dingolfing-Landau. Raziskovalci so po petih tednih izkopavanj opazili temnejšo liso v zemlji, ki sprva ni obetala ničesar posebnega. Toda nadaljnje raziskovanje je razkrilo grob s človeškimi ostanki iz obdobja prvih poljedelskih skupnosti v Srednji Evropi.

Največ pozornosti ni pritegnila starost okostja, temveč položaj, v katerem je bilo najdeno. Pokojnik je namreč ležal precej drugače, kot je bilo običajno za pripadnike kulture linearno-trakaste keramike, ki se je na območju Srednje Evrope razširila v šestem tisočletju pred našim štetjem.

Nenavaden položaj, ki ga še ne znajo pojasniti

Pripadniki te zgodnje poljedelske kulture so svoje pokojne praviloma pokopavali v skrčenem položaju. Truplo so položili na bok, noge pa pokrčili proti telesu, tako da je pokojnik spominjal na spečega človeka. V Großköllnbachu so arheologi naleteli na povsem drugačen prizor. Desna noga pokojnika je bila izrazito pokrčena, leva pa obrnjena navzven. Telo je bilo v nenavadno zasukanem položaju, ki ne ustreza običajnim pogrebnim praksam tistega časa.

Okrožni arheolog dr. Florian Eibl opozarja, da takšna lega še ne pomeni nujno, da so pokojnika namenoma položili v nenavaden položaj. Dno grobne jame je bilo namreč neravno in nagnjeno, zato obstaja možnost, da je telo po pokopu zdrsnilo po pobočju jame. Posamezne kosti bi se lahko pri tem premaknile ali se pod pritiskom pogreznile v mehko glino. Raziskovalci zato še ne vedo, ali gre za neobičajen pogrebni obred ali zgolj za posledico razmer v grobu.

Pokojnik je bil še mladostnik

Prve preiskave so razkrile tudi pomembno podrobnost o osebi, katere ostanke so našli. Šlo je za mladostnika, kar strokovnjaki sklepajo na podlagi rastnih ploščic na kosteh, ki ob smrti še niso bile povsem zraščene.

Posebno pozornost vzbuja vratna hrbtenica, na kateri so raziskovalci opazili izrazito deformacijo. Za zdaj ni jasno, ali je bila posledica bolezni, prirojene telesne posebnosti oziroma poškodbe, ki jo je posameznik utrpel med življenjem, ali pa so spremembe nastale šele po smrti zaradi položaja telesa in pritiskov v zemlji.

Odgovore bodo poskušali poiskati s podrobno antropološko analizo. Ta bi lahko razkrila tudi druge podatke o zdravju, telesnih obremenitvah in življenjskih okoliščinah mladega človeka, ki je živel pred približno sedmimi tisočletji.

V bližini groba odkrili tudi sledove starodavnega naselja

Okostje pa še zdaleč ni edino pomembno odkritje na tem območju. Arheologi so v petih tednih raziskovanja dokumentirali približno 150 arheoloških struktur, ki pričajo o obsežni naselbini iz obdobja kulture linearno-trakaste keramike.

Med najdbami izstopajo sledovi treh velikih podolgovatih hiš, značilnih za prve poljedelske skupnosti v Srednji Evropi. Raziskovalci predvidevajo, da sta bili istočasno naseljeni največ dve, kar nakazuje, da so se stavbe in njihova uporaba skozi čas spreminjale.

Odkrili so tudi več dobro ohranjenih ognjišč in prostorov za pripravo hrane. Posebej zanimive so kupolaste glinene peči, katerih dna so bila izolirana z gosto zloženimi prodniki. V takšnih prostorih so prebivalci pripravljali hrano, predelovali žito in najverjetneje opravljali tudi druge dejavnosti, pomembne za vsakdanje življenje skupnosti.

Med izkopavanji so našli še kamnite plošče za mletje žita. Po prvih ocenah bi lahko kamen zanje izviral z območij onkraj Donave ali iz Bavarskega gozda. Če bodo nadaljnje raziskave to potrdile, bo najdba predstavljala dodaten dokaz, da so že prve poljedelske skupnosti pridobivale in prevažale surovine na precejšnje razdalje.

Bo 7000 let stara skrivnost dobila odgovor?

Arheologi so okostje medtem že v celoti odstranili iz groba in ga prenesli v pristojno arheološko ustanovo, kjer ga bodo podrobneje pregledali. Najdišče sicer ni odprto za javnost.

Strokovnjaki upajo, da bodo z nadaljnjimi raziskavami lahko natančneje pojasnili nenavadno lego pokojnika in ugotovili, ali spremembe na njegovi vratni hrbtenici pričajo o zdravstvenih težavah med življenjem ali o procesih, ki so se odvijali po pokopu. Ko bodo analize zaključene, namerava pristojna arheološka služba javnosti predstaviti dodatne ugotovitve.

V Pepcu nič kaj sramežljivo na police postavili nekaj, kar zdaj morda ne bi pričakovali: verjetno bo ugodna cena prepričala marsikoga