Na vzpetini, na kateri je pred več kot tisoč leti stal eden pomembnejših centrov cesarske oblasti, so arheologi odkrili ostanke, ki še kako burijo domišljijo raziskovalcev.
Nemški arheologi so na območju nekdanje cesarske rezidence v Helfti, nedaleč od mesta Lutherstadt Eisleben v zvezni deželi Saška - Anhalt, odkrili ostanke približno tisoč let stare kamnite stavbe, ki bi lahko nekoč služila kot bivališče uglednih gostov cesarja Otona I. Velikega. Odkritje predstavlja novo pomembno poglavje raziskovanja srednjeveškega kompleksa, ki je bil nekoč eno od središč kraljeve oblasti, nato pa je za več stoletij skoraj povsem izginil.
Odkritje je 12. oktobra predstavila deželna služba za varstvo kulturne dediščine in arheologijo Saške - Anhalt. Izkopavanja, ki jih vodi profesor Felix Biermann, so se začela 31. avgusta, že v prvih tednih pa so razkrila več pomembnih delov nekdanjega srednjeveškega središča.
Eden najvplivnejših evropskih vladarjev
Helfta je bila v 10. stoletju pomembna rezidenca otonske dinastije, ki je obvladovala velik del srednje Evrope. V zgodovinskih zapisih se omenjajo obiski cesarja Otona I. Velikega, njegovega sina Otona II. in škofa Thietmarja Merseburškega, čigar kronike so pomemben vir za razumevanje tedanjega političnega življenja.
Čeprav so zgodovinarji za obstoj palače vedeli že dolgo, so njene dejanske ostanke odkrili šele med izkopavanji v letih od 2020 do 2023 na vzpetini Kleine Klaus. Takrat so našli temelje kamnite palače in cerkve svete Radegunde, ki jo je Oton Veliki ustanovil pred letom 969. Novo odkrita stavba je glede na spremljajoče najdbe zanesljivo umeščena v 10. stoletje in velja za eno najstarejših znanih posvetnih kamnitih zgradb na območju današnje Saške - Anhalt. Njena lega ob palači kaže, da je bila pomemben del širšega cesarskega kompleksa.
Raziskovalci so vzhodno od palače odkrili tudi s kamnom tlakovano teraso s pogledom na dvorišče med vladarjevo rezidenco in cerkvijo. Domnevajo, da je lahko služila kot prostor za javna zborovanja, na katerih so cesar ali visoki dostojanstveniki nagovarjali plemstvo in druge obiskovalce. Celoten kompleks je bil tako zasnovan tudi kot izraz politične moči in vladarske avtoritete.
Med najdbami skoraj uporabna piščal
Izkopavanja pa ne razkrivajo zgolj življenja cesarske elite. Na jugovzhodnem delu nekdanjega utrjenega območja so arheologi našli ostanke skromnejših bivališč obrtnikov in delavcev, ki so skrbeli za vsakdanje delovanje dvora. Šlo je za delno vkopane hiše, običajno široke od tri do pet metrov, s stenami iz prepleta vej in ilovnatega ometa, lesenimi ali slamnatimi strehami ter preprostimi ognjišči.
Glinene uteži, talilni lončki in apnenica pričajo o proizvodnji tekstila, obdelovanju kovin ter izdelavi apna za gradnjo. Najdbe tako razkrivajo izrazit kontrast med mogočnimi kamnitimi zgradbami cesarske družine in precej skromnejšim življenjem ljudi, ki so omogočali delovanje rezidence.
Posebno pozornost je pritegnila koščena piščal, ki je po stoletjih pod zemljo ostala tako dobro ohranjena, da bi bilo nanjo skoraj še mogoče igrati. Arheologi so odkrili tudi srebrne kovance iz obdobja med 10. in 15. stoletjem, uhane iz otonske dobe, emajlirane broške, med katerimi izstopa nenavadna fibula v obliki polmeseca, železne puščične osti in keramiko z značilnimi slovanskimi valovitimi vzorci.
Med zanimivejšimi predmeti je tudi odlomek skrinjice iz jelenovega rogovja iz obdobja okoli leta 1000, okrašen s koncentričnimi krogi. Skupaj z drugimi najdbami ponuja vpogled v življenje ljudi, ki so na tem območju prebivali skozi več stoletij.
Na ostankih cesarske rezidence pozneje zrasel grad
Helfta je sčasoma izgubila nekdanji pomen kraljevega središča, vendar območje ni ostalo zapuščeno. V 12. stoletju je plemiška družina Hackeborn na delu nekdanjega cesarskega kompleksa zgradila manjši utrjeni grad.
Med sedanjimi raziskavami so arheologi odkrili dele njegovega obrambnega obzidja, kleti, temelje lesenih predalčnih stavb in ostanke večje stanovanjske zgradbe. Preučili so tudi drugi podzemni prehod iz poznega srednjega veka ter dodatne grobove, povezane s cerkvijo svete Radegunde.
Družina Hackeborn je bila povezana z dvema pomembnima srednjeveškima verskima osebnostma, Gertrudo in Mehtildo iz Hackeborna, ki sta delovali v bližnjem samostanu Helfta. Raziskovalci domnevajo, da bi bil odkriti grad lahko njun družinski dom, vendar za zdaj nimajo dovolj dokazov, da bi to povezavo dokončno potrdili.
Arheološka izkopavanja se bodo nadaljevala do 24. oktobra, pri delu pa približno dvajset prostovoljcev pomaga strokovni raziskovalni ekipi. Z vsakim novim odkritjem postaja podoba nekdanje Helfte jasnejša: na istem prostoru so se nekoč prepletali cesarski obredi, politično odločanje, obrtniška dejavnost in vsakdanje življenje srednjeveških prebivalcev.
