Ko se je moški z detektorjem kovin odpravil čez na videz povsem običajno polje, še ni vedel, da se pod njegovimi nogami dejansko skriva nekaj osupljivega.
Ljubiteljski arheolog Oliver Reidl je med hojo po polju pri mestu Wesseling na zahodu Nemčije z detektorjem kovin zaznal nekaj nenavadnega. Izkazalo se je, da je naletel na izjemno arheološko najdbo: kar 934 srebrnih rimskih kovancev.
Gre za največjo doslej odkrito zakladno najdbo rimskih srebrnikov te vrste v Nemčiji. Strokovnjaki so iz zemlje izkopali denarije, povezane z obdobjem rimskega cesarstva, med njimi tudi kovance iz časa cesarja Hadrijana. Celotna najdba tehta približno 3,1 kilograma.
Zakaj je nekdo toliko denarja zakopal in ga nato pustil pod zemljo skoraj dve tisočletji, ostaja skrivnost. "Seveda lahko o razlogih samo ugibamo, vendar je zelo verjetno, da je nekdo želel ta denar spraviti na varno," je za Associated Press povedal deželni arheolog Erich Classen. Ob tem je opozoril na pomembno podrobnost življenja v rimskem obdobju: "Navsezadnje takrat bank ni bilo ..."
Ena od možnosti je, da je zaklad pripadal rimskemu vojaku. Legionarski vojak je na leto zaslužil približno 300 denarijev, vendar je moral velik del denarja nameniti za hrano in opremo. Po ocenah raziskovalcev bi zato 934 kovancev lahko predstavljalo približno 6 let njegovih prihrankov.
Če je bila ta razlaga pravilna, je nekdo na polju pri današnjem Wesselingu zakopal premoženje, ki ga je ustvarjal več let, nato pa se ponj iz neznanega razloga nikoli več ni vrnil. Skoraj dve tisočletji pozneje je zaklad znova prišel na površje. Kovanci so danes razstavljeni v muzeju LVR-LandesMuseum v Bonnu, medtem ko vprašanje njihovega nekdanjega lastnika ostaja brez odgovora.
